Premier Miro Cerar je odgovarjal na poslanska vprašanja. Foto: DZ/Borut Peršolja
Premier Miro Cerar je odgovarjal na poslanska vprašanja. Foto: DZ/Borut Peršolja
Poslanska vprašanja premierju

DeSUS-ov poslanec Benedikt Kopmajer je predsednika vlade Mira Cerarja povprašal v zvezi dvigom plač direktorjem v javnem sektorju. V koaliciji je namreč prah dvignila uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki jo je vlada konec novembra potrdila le z glasovi ministrov SMC-ja oz. s preglasovanjem manjših partneric. V DeSUS-u in SD-ju so bili kritični do te poteze in opozorili, da lahko sproži sindikalne nemire.

Cerar je opozoril, da je bilo treba odpraviti plačna nesorazmerja v javnem sektorju. Ta so bila največja v plačni skupini J in so jih že odpravili, na ustrezno ureditev pa so čakale še plače direktorjev v javnem sektorju. Dogajalo se je, da so javni uslužbenci prejemali celo višjo plačo od direktorja, "kar ni korektno", je dejal.

S sprejetjem uredbe so po njegovih besedah počakali, dokler niso odpravili nepravilnosti pri najnižje plačanih. Glede na to zavrača očitke, da je vlada najprej poskrbela za najbolje plačane. "Anomalije odpravljamo v minimalni višini in vlada je tu sprejela pravo rešitev, ki pa žal ni bila soglasno sprejeta v koaliciji," je menil Cerar.

Ob Kopmajerjevi presoji, da bi morali sadove gospodarskega okrevanja razdeliti tudi med upokojence, pa je opozoril, da se pokojnine že usklajujejo, letni dodatek pa so letos po dolgem času dobili vsi upokojenci.

Stopnja revščine se po Cerarjevih besedah "res znižuje počasi, a se znižuje". Kot je dejal, si vlada prizadeva, da se bo zniževala še naprej. "Ni razloga, da bi tu šli v različne smeri," je dejal. "Toda paziti moramo, da ne porušimo sistema javnih financ," je posvaril.

Konstruktivni kompromis
Vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin je premierja vprašal, kdaj in kako bo zagotovil uresničitev ustavne odločbe iz leta 2014 glede izenačitve financiranja javnoveljavnih osnovnošolskih programov. DZ bo o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja odločal v petek, a je usoda novele negotova.

Cerar je spomnil, da je skupina poslancev SMC-ja vložila dopolnilo, po katerem bi razširjen program financirali v 65 odstotkih. Izrazil je upanje, da bodo v NSi-ju konstruktivni in bodo predlog podprli. "Ne smemo si privoščiti, da se bomo pri tem vprašanju ideološko sprli," je opozoril.

Tonin je izrazil obžalovanje, da je Cerar pripravljen privolilti v "gnili kompromis". SMC, SDS in NSi bi lahko po njegovi presoji brez večjih težav rešili nastalo zagato.

Cerar je zavrnil Toninovo mnenje, da gre za gnili kompromis. "Absolutno ni gnili kompromis, ampak preprečuje, da bi se Slovenci znova sprli," je poudaril. SMC po njegovih besedah predlaga dober kompromis, ki ni v ničemer sporen. Tonina je tudi pozval, naj ne vnaša strahu, da bo socialno ogroženim otrokom onemogočeno obiskovanje zasebnih šol. To namreč po Cerarjevih besedah nikakor ni res.

Manj zaposlenih v javni upravi
Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je Cerarja vprašal glede števila zaposlenih v državni upravi in javni upravi, potrebnimi sredstvi za njihove plače ter vplivom na stanje javnih financ in posledično na razvoj ter napredek države.

Cerar je v odgovoru poudaril, da je bilo več zdravstvenih in socialno varstvenih javnih storitev zaradi staranja prebivalstva. Število zaposlenih v javni upravi se je v obdobju od 2014 do 2017 po besedah premierja povečalo skupaj za približno šest odstotkov, med drugim zaradi povečane dejavnosti v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju

Število otrok se iz leta v leto povečuje, tako da je letos skupaj samo v osnovni šoli ustanovljenih 183 dodatnih oddelkov glede na lansko leto.

V državni upravi pa je bilo povečanje števila zaposlenih le v posameznih organih, medtem ko so skupno število zaposlenih v državni upravi od leta 2014 do 1. novembra zmanjšali za 0,5 odstotka, je dejal Cerar.

Poslanska vprašanja premierju