Slovenija

Poudarki

  • Protipožarna zaščita, da ali ne?
  • V primeru požara so nevarne porušitve predora
  • ZAG kontrolira in ne nadzira
  • O ukrepih naroča naročnik in ne ZAG
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2,4 od 9 glasov Ocenite to novico!
Šentviški predor
Odločitev o tem, ali je treba objekt obremniti s protipožarno zaščito, ni odvisna o tega ali gre za predor ali galerijo. Foto: MMC RTV SLO
       Protipožarna zaščita ni odvisna od tega ali govorimo o predoru ali galeriji, odvisna je od tega kakšen katastrofalni vpliv bi porušitev zaradi požara imela na okolico in ljudi.       
 dr. Aljoša Šajna
       V primeru glalerije se v večini primerov peljemo skozi pravokotno konstrukcijo, v primeru predora pa je strop nad nami zaobljen.       
 Najpreprostejša razlaga razlike med galerijo in predorom
VIDEO
Aljoša Šajna o gradnji pr...

Požar ne izbira med predorom in galerijo

Porušitve so lahko katastrofalne
20. avgust 2008 ob 14:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Odločitev za protipožarno zaščito predora je odvisna od vpliva morebitne porušitve na okolico, je za MMC dejal Aljoša Šajna.

Pri tem ni važno, ali gre za galerijo ali predor, ampak se odloča glede na možne katastrofalne posledice v primeru nesreče. V primeru predora Šentvid, bi porušitev stare galerija lahko povzročila iztirjenje vlaka, porušila bi se lahko telovadnica in morebitnih žrtev bi bilo mnogo več, pravi Šajna.

Kaj bi se lahko zgodilo ob požaru?
Protipožarne zaščite se torej ne dela zaradi požara in voznikov, ampak zaradi še bolj katastrofalnih posledic, ki bi jih porušitev zaradi požara imela na okolico. Naloga protipožarne zaščite je tako, da "ščiti nosilno konstrukcijo pred porušitvijo, ne seveda neskončno dolgo, a dovolj dolgo, da se požar pogasi oziroma se omilijo posledice tega požara."

Sama odločitev o tem ali se bo uporabil le beton (trojanski predori) ali armiran beton (šentviški predor) v primeru požara ni posebej pomebna, saj v resnici ne gre za različne materiale, je dejal Šajna. "O armiranem betonu govorimo, ko je potrebno za prevzemanje napetosti poleg betona vgraditi tudi armaturo. Obloga predora je narejena v loku, v njej nastopajo praviloma le tlačne napetosti, ki jih beton lahko sam prevzame. Če pa gre za plošče ali nosilce, kjer nastopajo tudi velike natezne napetosti, pa mora le te prevzeti armatura; železo in v tem primero govorimo o armiranem betonu. V betonu pa ni razlike."

Tudi v primeru požara v predoru bi se material obnašal podobno in sicer bi začel beton zaradi visokih temperatur propadati, pri armiranem betonu pa bi se, potem ko bi odpadel zaščitni beton, zaradi visokih temperatur začela topiti tudi armatura. Ta bi izgubila nosilnost in bi prišlo do zrušenja predora in morebitnih katastrofalnih posledic.

Galerija ali predor?
Razlika med galerijo in predorom je sicer le v tem, da so nad galerijo praviloma postavljene konstrukcije, ki jih je ustvaril človek, v primeru šentviškega predora železnica in telovadnica, nad predorom pa zgradb in druge infrastrukture ni.

Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje predorov

Kaj počne Zavod za gradbeništvo?
Zavod za gradbeništvo sicer v okviru izgradnje avtocest v glavnem nastopa v funkcije kontrole kakovosti. Redko se pojavlja kot izvajalec notranje kontrole kakovosti, pri reševanju zahtevnejših problematik pa deluje tudi kot svetovalna služba za Dars, je vlogo zavoda pojasnil Šajna.

ZAG v primeru zunanje kontrole kakovosti z delom prične v istem trenutku kot izvajalec gradbenih del. V procesu gradnje sledi delu izvajalca, izvaja preiskave in o ugotovitvah poroča Darsu ali Darsovemu inženirju. Zavod za gradbeništvo kontrolira kakovost izvedenih delovih del in primernost gradbenih materialov, sestavni del kontrole pa so preiskave. "Določene se izvajajo na samem mestu izvajanja gradbenih del, za druge se odvzamejo vzorci materialov, ki se jih preiskuje v laboratorijih." je pojasnil Šajna in poudaril, da je naloga zavoda je le poročanje o ugotovitvah, o ukrepih pa odloča naročnik, v tem primeru Dars.

Dr. Aljoša Šajna, sodelavec Zavoda za gradbeništvo, je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva.

Aleksandra K. Kovač

Prijavi napako
Komentarji
exe
24. avgust 2008 ob 12:46
Kdaj bo dan ko bomo spremljali slavnostno obesanje na vislice vseh teh lopovov povezanih z cestnim polomom slovenije ? ?
BACK
23. avgust 2008 ob 09:43
Kje bi dobil podatek kok stane meter, ali kilometer avtoceste v nemciji in koliko pri nas. V nemciji me se niso presenetile kake izbokline na cesti, ki te potem totalno prerukajo v avtu in odnaša levo desno. Ko pa sem se peljal vceraj iz obale do Novega mesta, se pravi kakih 150KM, pa sem par takih tock dozivel na nasi AC. Če je cena enaka, potem so naši izvajalci slabi izvajalci, oziroma bi za denar ki so ga dobili, morali imeti trdne ceste.
dolgi jeziki
22. avgust 2008 ob 14:41
Spet imamo enega "generala po bitki", ki pojasnjuje kaj bi bilo, če bo. Kaj bo ne ve nihče, zato ni potrebno nastavljati polemike in strašiti ljudi o grozotah, ki bi nastale, če bodo nastale.Tudi nobene potrebe ni pojasnjevati katera gradnja
je boljša oglata ali ovalna, to vedo le gradbinci, posebno še, če gradijo z neprimernimi materjali in v svojo korist. Ogledalo imamo o napakah v ljubljanskem tunelu, ki niso edine, samo odkrite niso.
rdrago_grom
21. avgust 2008 ob 11:41
Le nekaj je v tej zgodbi jasno: to, da ni nič jasno. Nekdo je pri vsem tem nekaj hudo zamočil. Toda kdo je to?
Je to projektant? Je to izvajalec s podizvajalci? Je to nadzornik? Sigurno bi moral krivdo prevzeti nadzornik, ki bi moral napake odkriti med gradnjo. Toda napak ni naredil nadzornik, temveč izvajalec oziroma podizvajalci in ta bi moral prevzeti svoj del krivde. Še najbolj čista zgleda vloga projektanta, toda tudi ta ni 100 čista.
igl
21. avgust 2008 ob 09:00
Negec69. Razen prve besede imaš vse prav. To je današnja (in včerajšnja) slovenska realonost. Dežela tatov in hohštaplerjev. Kot dres od Milana, rdeče - črno.
mojcd
21. avgust 2008 ob 08:51
Odprite predor, notri pa patrie za varnost.
luka0028
21. avgust 2008 ob 07:44
Odprite že predor! Vsak dan porabim 15 min več za v službo!

Vedno bolj verjamem SCT, da DARS zavlačuje z dokumetacijo in da zato še niso odprli. Zdaj se nekaj grejo 100 % varnost, a prej pa je dvakrat opet dol padu. Poden! DARS IN MINISTRTSVO PODEN!
TheBoss
21. avgust 2008 ob 06:54
Dejstvo: DARS je za****, ker ni izvajal ustreznega nadzora. Kdo bo odgovarjal? Mi, davkoplačevalci.
Vse ostalo je mlatenje prazne slame in polno sprenevedanja.
Hočem nazaj svojih 200 EUR!!! (cena predora deljeno število prebivalcev v SLO plus obresti)
Krukelj
21. avgust 2008 ob 00:28
Lepo, da ste dobili strokovnjaka za komentar.
TriGlavSlo
20. avgust 2008 ob 17:04
ja dmjn reci da so za vse krivi komunisti s titom na čelu
dmjn
20. avgust 2008 ob 16:54
Slovenska gradbena stroka je vedno pametna za nazaj. Očitno ji pa načrtovanje dela velike težave. Še nobenega projekta država v sodelovanju s stroko, ni bila sposobna izvesti v načrtovani obliki in v načrtovani vrednosti.
Poroblem galerije pri predoru Sentvid kaže, da so izdelki naše nizkogradne stroke delani za "določen čas." Če temu ni tako, mi ni jasno, kako je do relativno hitrih poškodb sploh prišlo. Če se dela za "določen čas," bi pred odprtjem predora stroka morla poskrbeti za obnovo objekta galerije.
Gospodje se ne igrajo samo z denarjem državljanov, igrajo se tudi z našo varnostjo, našimi življenji.
V imenu pravne države in s tajkunskim denarjem, bo "neodvisna sodna stroka" sedaj v popoldanskem času za tajkune izdelala cel kup elaboratov, ki naj bi dokazovali, da je vse tako, kot mora biti.
Vendar pa oblačila tovarišijske naveze postajajo vse tanjša.
Vedno bolj jasno je, da je dejavnost mrežno okužena z domačimi virusi podkupljivosti in možnostmi izkoriščanja privilegijev.
Če bo vlada v naslednjem mandatu uspela v pogoje za izvajanje del za državo vključiti tudi indekse podražitev na izvedenih objektih, bo marsikaj bolj jasno.
Vse kaže, da bi bilo za državo cenejša dražja priprava na investicijo in oddaja del na ključ.
Seveda pa v takih pogojih človek težko olastnini družbeni kapital.
"Proletarci" šentflorjanski izvozite se!
Kazalo
  • Novice

    Slovenija, Svet, Evropska unija, Gospodarstvo, Črna kronika, Zdravje, Okolje, Znanost in tehnologija, Klepet z gosti, Vaša novica, Zgodbe, Arhiv

    Šport

    Nogomet, Košarka, Rokomet, Odbojka, Hokej, Tenis, Atletika, Zimski športi, Motošporti, Formula 1, Kolesarstvo, Preostali športi, Rumeni pajkl, Zgodbe, Arhiv

    Kultura

    Film, Glasba, Razstave, Oder, Knjige, Drugo, Na platnu, Džuboks, Knjižna polica, Kino, Prireditve, Na današnji dan, Zgodbe, Arhiv

    Zabava

    Zanimivosti, Družabna kronika, Iz sveta znanih, Glasba, Moda, Avtomobilizem, Erotika, Kuharski nasveti, Na današnji dan, Kino, Prireditve, Zgodbe, Arhiv
  • Ture avanture

    Novice, Podobe Slovenije, Vagabund, Fascinantni hoteli, Prevozna sredstva, Navade po svetu, Planinski izlet, Kaj storiti, če ..., Knjiga za na pot, Popotni dnevnik, Arhiv

    TTX

    Spored

    TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper, TV Maribor, Ra SLO 1, Val 202, Ars, Radio Maribor, Radio Koper, Radio Capodistria

    Avdio / Video

    Videonovice, Arhiv oddaj, TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper Capodistria, Ra SLO 1, Val 202, Ars, Radio Maribor, RSi, Radio Koper, Radio Capodistria, MMR
  • Moj splet

    Forum, Blog, Slike, Video, Avdio, Popotnik, Second life, Moj svet, Klepetalnica

    Kontakti

    O RTV Slovenija

    O RTV Slovenija, About RTV Slovenija, Radio Slovenija, Televizija Slovenija, RTV Koper/Capodistria, RTV Maribor, Multimedijski center, Oddajniki in zveze, Marketing Radijska produkcija, Televizijska produkcija, Glasbena produkcija, Založba kaset in plošč, Naročila, razpisi, natečaji, Poklicna merila, Programski standardi, Etična merila, RTV-prispevek, RTV-vsebine, Povezave, Projekti,