Slovenija
(1)

Poudarki

  • Na seznam stranskih učinkov se uvrščajo vse resnejša stanja
  • V Sloveniji poročila o stranskih učinkih že vnaprej izključujejo vzročno povezavo med cepljenjem in stranskimi učinki
  • Cepivo ni testirano na kancerogenost in genotoksičnost
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 9 glasov Ocenite to novico!
V Sloveniji sta na voljo cepivi siligard in cervarix. Verbič opozarja, da so pri testiranju placebo testi zvajajoči. Foto: MMC RTV SLO
       Starši naj se pred cepljenjem najprej dobro informirajo o naravi bolezni proti kateri cepijo, o stranskih učinkih cepiva in predvsem o drugih načinih preprečevanja teh bolezni. Težava pa je od zdravnikov pridobiti objektivne informacije, zato naj informacije najprej poiščejo na spletu, da si ustvarijo realno sliko. Potem pa naj se odločijo in sprejmejo vse posledice svoje odločitve.       
 Primož Verbič, Svood
Klinične študije cepiva proti HPV-ju so neuporabne in celo zavajajoče, saj je metodologija in izvedba te študije popolnoma neprimerna trdi Verbič. Foto: EPA

Dodaj v

"Pravega spremljanja stranskih učinkov ni"

V Svoodu menijo, da svobodna izbira ne sme iti na račun davkoplačevalcev
18. december 2008 ob 14:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Primož Verbič iz Društva za svobodo odločanja opozarja, da je seznam resnih stranskih učinkov cepljenja proti HPV-ju vse daljši, objektivnega spremljanja stranskih učinkov pa ni.

Pojasnil je, da poročila kažejo, da se po cepljenju lahko pojavijo stranski učinki, kot so slabo počutje, glavobol oz. migrena, prebavne težave, vrtoglavica, odrevenelost, tromboza, težave z dihanjem, paraliza, šok, koma, smrt. Glede na sestavine cepiva pa se med mogoče stranske učinke uvrščajo tudi nevrološke okvare in drugi zapleti, še dodaja.

Ali ste tudi vi seznanjeni s temi ali podobnimi primeri posledic cepljenja proti virusu HPV?
Spisek stranskih učinkov cepljenja proti HPV-ju je čedalje daljši, vsaj v tujini, kjer te učinke redno spremljajo vladne in nevladne organizacije. Resnejši stranski učinki po teh poročilih so slabo počutje, glavobol oz. migrena, prebavne težave, vrtoglavica, odrevenelost, tromboza, težave z dihanjem, paraliza, šok, koma, smrt. Glede na sestavine cepiva pa se med mogoče stranske učinke uvrščajo tudi nevrološke okvare in drugi zapleti: parkinsonova in alzheimerjeva bolezen, ALS, GBS, multipla skleroza, astma, artritis, reproduktivne motnje in neplodnost, motnje krvnega obtoka in poškodbe ledvic. Spisek se tukaj seveda ne konča, vendar je dokazovanje vzročne povezave zaradi prikrivanja podatkov javnosti praktično nemogoče.

Imate morda kakršne koli podatke o škodljivih učinkih cepljenja v Sloveniji?
V Sloveniji ni objektivnega spremljanja stranskih učinkov po cepljenju. Razlog za to je preprost: nepripravljenost pristojnih strokovnih organov spremljati in objektivno opažati stranske učinke cepiva ter o tem poročati javnosti. Letno poročilo o stranskih učinkih cepiv v Sloveniji ima naslov "NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU", kar pove nekaj o tistih, ki takšna poročila pripravljajo: že vnaprej izključujejo vzročno povezavo med cepljenjem in stranskimi učinki in dopuščajo le časovno povezavo. Z drugimi besedami - ne priznavajo stranskih učinkov cepljenja, vsaj resnejših ne, četudi se pojavljajo dokaj pogosto. Torej jih uradno ni.

Zakaj v društvu Svood nasprotujete cepljenju proti virusu?
V društvu SVOOD cepljenju proti HPV-ju kakor tudi drugim cepivom ne nasprotujemo, nasprotujemo pa obveznosti cepljenja in kritju stroškov iz zdravstvene zavarovalnice za vse. Zagovarjamo stališče do svobodne izbire, vsakdo naj ima pravico odločati o sebi, vendar ne na račun davkoplačevalcev in blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja, v kateri že zdaj ni dovolj sredstev za nemoteno delovanje javnega zdravstva.

Mnogi opozarjajo, da je pet let (kolikor je trajalo testiranje cepiva) premalo, da bi lahko trdili, da je cepivo popolnoma varno. Kaj menite vi?
Klinične študije cepiva proti HPV-ju so neuporabne in celo zavajajoče, saj je metodologija in izvedba te študije popolnoma neprimerna. Vzorec testiranih ljudi je premajhen in neustrezen, doba preizkušanja je prekratka, starostne skupine testiranih ljudi so neprimerne, varnostne študije o stranskih učinkih so pomanjkljive in neprimerne, kontrolne skupine so neustrezne (prirejeni placebo testi), ter vrsta drugih pomanjkljivosti in napak v študijah. Kdor na osnovi teh študij trdi, da je cepivo varno - zavaja javnost.

V enem od prispevkov na spletni strani Svooda je mogoče zaslediti, da cepivo gardasil (v Sloveniji pod imenom silgard), ki se uporablja tudi v Sloveniji, ni bilo testirano za kancerogenost in genotoksičnost. Ali to dejstvo še vedno drži?
Seveda, klinične študije so bile objavljene in si jih lahko ogledate.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si

Prijavi napako
Komentarji
Afnagunca
# 18.12.2008 ob 20:26
Zastrupljajo naš narod.....prodane duše.

Le tako naprej s tovrstnimi članki. Ljudje so premalo obveščeni in osveščeni.
Kazalo