Svoje prepričanje glede uživanja alkohola je razložil na novinarski konferenci ob začetku tradicionalne akcije 40 dni brez alkohola, pri kateri so ga izbrali za letošnjega ambasadorja.

Modrijani so bili stari 13 let, ko so začeli igrati po gostilnah. Imeli so tudi po 200 nastopov na leto, ves čas pa so jih obkrožali "pivski mentorji", predvsem starejši.

"Ne vem, zakaj smo se jim ravno mi štirje uprli, da bi morali na vsaki zabavi, kjer igramo, tudi piti alkohol. Mogoče iz nekega intuitivnega vzgiba po preživetju. Sliši se dramatično, ampak vsi, ki imate s tem izkušnje, veste, da je veliko resnice v tem," pravi Švab in ponazori v matematičnem jeziku: "Kam bi prišli, če bi na vsakem nastopu spili samo en kozarec vina - imamo 200 nastopov letno, igramo že 17 let ... To se ne bi izšlo."

Zato so že takrat kot mladeniči postavili pravilo, "da če se ga samo enkrat napiješ, nisi več Modrijan". "In to brez debate, ne bomo se zgolj pogovorili in določili neke sankcije - letiš ven, nisi več v ansamblu," strogo pove Švab. "Pravilo je bilo tudi, da tudi takrat, ko smo nazdravljali, nismo smeli niti poskusiti alkohola, saj smo že kot mladci vedeli, da je od požirka do pol decilitra en korak, od pol decilitra do decilitra dva koraka in nato do pol litra samo še en korak," nadaljuje.

Sam priznava, da je bil zaradi svoje strogosti pri vzpostavljanju teh pravil podoben Janezu Ruglju, znanemu slovenskemu psihiatru, ki je svojo poklicno pot posvetil predvsem zdravljenju alkoholikov. "V moji družbi si niti starejši niso upali naročiti alkohola," se spominja.

Pravi, da se je omehčal šele, ko so Modrijani kot mladi ljudje pridobili dovolj dobrih izkušenj, da lahko brez alkohola odlično ali celo bolje komunicirajo, osvajajo dekleta, da lahko popolnoma trezni pridobijo kup dobrih navad. "Potem ni bilo treba več vzpostavljati nobenih sankcij in pravil, saj je treznost že postala dobra navada," pojasni.

Naj alkohol ne bo pomagalo
Zanimalo nas je, kaj bi torej sam svetoval mladim, ki za razlog za pitje alkohola na zabavah pogosto navedejo, da jim ta vlije samozavest in pripomore k sproščenosti.

"Mlade vabim, da tvegajo brez alkohola. Naj jim alkohol ne bo pomagalo, saj ko to enkrat potrebuješ, potrebuješ potem večkrat in gre brez tega težje. V življenju je veliko preizkušenj, zanje je lahko tudi težko iti na plesišče, pristopiti do dekleta ... Ampak ko ti premagaš to oviro in predvsem ta napor, se v človeku sproži toliko hormonov sreče, da je to težko opisati. In ko gre enkrat, gre tudi večkrat. Samo začeti je težko, takrat pa moraš malo tvegati. Sploh takrat, ko so ljudje mladi, kajti mladi morajo tvegati. Ko pa enkrat osvojiš to navado, da lahko popolnoma trezen delaš tudi najtežje stvari, premaguješ napore in odpore, prideš do sreče in tudi dobrih navad," je priljubljeni pevec razložil za MMC ob robu konference.

Skrb vzbujajoče številke
Slovenija se tradicionalno že desetletja tako po porabi alkohola kot po zdravstvenih posledicah škodljive rabe alkohola uvršča v sam vrh držav EU-ja. Splošno znano je, da ima Slovenija težave s posledicami škodljive rabe alkohola, ki predstavlja javnozdravstveno težavo. Pri nas sta problematična tudi velika dostopnost alkohola in odnos družbe do alkohola, ta je pretirano strpna do opijanja v javnosti. Tako sta pitje alkohola in popivanje splošno sprejeta družbena pojava, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).

Po podatkih raziskave ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino) med slovenskimi dijaki, ki obiskujejo 1. letnik srednje šole, je v zadnjem mesecu alkoholne pijače pilo okoli 68 odstotkov mladostnikov in 62 odstotkov mladostnic. Več kot polovica 15- in 16-letnikov je bila že tako opitih, da se jim je pri govoru zapletalo, so se pri hoji opotekali, so bruhali ali se pozneje niso spomnili, kaj se je dogajalo.

Podatki o pitju alkohola so skrb vzbujajoči tudi med mlajšimi mladostniki. Izsledki zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju kažejo, da je alkoholne pijače že poskusilo 81 odstotkov 15-letnikov, 44 odstotkov 13-letnikov in 18 odstotkov 11-letnikov; vsaj enkrat tedensko pa alkoholne pijače pije 13,9 odstotka 15-letnikov, 6,9 odstotka 13-letnikov in 4,9 odstotka 11-letnikov.

Podatki NIJZ-ja kažejo porast bolnišničnih zdravljenj zaradi zastrupitve z alkoholom v starosti do 19. leta. V letu 2012 je bilo zaradi posledic pitja alkohola v bolnišnico sprejetih 186 mladostnikov v starosti 15-19 let. Vsak konec tedna na pediatrični kliniki sprejmejo vsaj enega, velikokrat pa več opitih mladostnikov, to število pa se ob množičnih prireditvah še poveča. Izrazito narašča opijanje med mladimi ženskami, opozarjajo.

Otrokom dajo prvič za piti najpogosteje kar doma
"Veste, kaj je težava pri nas v Sloveniji? Ravno ta tolerantnost do pitja alkohola. V raziskavi smo ugotovili, da prvi stik z alkoholom otroci doživijo doma, starši jim ga sami ponudijo. To se velikokrat zgodi že pred 15. letom, raziskave pa govorijo, da ima oseba, ki uživa alkohol pred to starostjo, štirikrat večje težave zaradi pitja alkohola. Ne moremo sicer reči, da bo šlo za odvisnost, a težava je lahko že čezmerno pitje. Za otroka pa je škodljivo vsako pitje, zato bi morala biti naloga vseh nas, da ozaveščamo odrasle, da varnega pitja ni - niti doma, nadzorovanega pitja ni," je za MMC opozorila socialna pedagoginja Nataša Sorko, predsednica društva Žarek upanja, ki izvaja programe za pomoč vsem, ki so imeli težave zaradi pitja alkohola, pa tudi njihovim svojcem.

"Če jim želijo zares dobro, naj starši naredijo vse, naj otrok vsaj do svoje polnoletnosti ne pije alkohola," Sorkova polaga na srce.

Da je odnos staršev pogosto velika težava, se strinja tudi Andreja Verovšek iz Zavoda Med.Over.Net: "Naše izkušnje kažejo, da starši tega sploh ne opazijo, velikokrat otroci že predtem zabredejo. Tudi toleranca do tega je velika, saj to jemljejo kot del odraščanja, in če preostale stvari delujejo, če ima otrok na primer dobre ocene v šoli, se jim ne zdi nič hudega, če se je v petek pač napil. Ker je toleranca do alkohola pri nas tako velika, starši tega ne jemljejo kot tako resno problematiko, kot če bi šlo za neko drugo vrsto droge, za nasilje ali kaj takega," nam je pojasnila.

Osredotočanje na gostinske lokale
Gostinski lokali so že dolgo fokus preventivnih intervencij, ker so tam visoka tveganja za številne težave, povezane z alkoholom, kar vključuje čezmerno popivanje, vožnjo pod vplivom alkohola ter nasilje in poškodbe, povezane z alkoholom. Ker naštete težave nastanejo bodisi izključno v povezavi s pitjem alkohola bodisi pa so pogostejši in izrazitejši v okolju, kjer se pije alkohol, so prizadevanja za preprečevanje in zmanjšanje omenjenih posledic, med drugim, usmerjena tudi v izobraževanje strežnega osebja, zato je NIJZ v ta namen pred dvema tednoma izdal tudi priročnik.

Glavni cilj odgovorne strežbe alkohola je zmanjšati čezmerno pitje, opijanje in zastrupitev z alkoholom ter preprečiti pitje alkohola mladoletnim in drugim ranljivim osebam. Usposabljanje za odgovorno strežbo alkohola tako izboljša komunikacijske veščine strežnega osebja, znižuje pojavnost slabih praks strežbe alkoholnih pijač, kot je na primer "vsiljevanje" pijač, in povečuje uporabo "mehkih" intervencij, kot sta ponujanje hrane in brezalkoholnih pijač ali upočasnitev strežbe, pojasnjujejo na inštitutu.

Raziskave o programih odgovorne strežbe alkohola so se pojavile predvsem v Avstraliji, Kanadi, na Švedskem in v Združenih državah Amerike. Skoraj vse evalvacije so pokazale boljše znanje in spremembo odnosa do problematike, povezane s pitjem alkohola, med udeleženci programov se je bistveno povečala zavrnitev strežbe alkohola osebam, ki so kazale jasne znake opitosti. Vpliv odgovorne strežbe pijač se lahko močno izboljša, če obstaja dejavno in trajno preverjanje ter nadzor nad izvajanjem zakonov, ki prepovedujejo prodajo opitim in mladoletnim osebam.

"Osebe, ki se poklicno ukvarjajo s strežbo alkohola, problematike alkohola v Sloveniji seveda ne morejo rešiti in se tega tudi od njih ne pričakuje. Kljub temu je njihova vloga pri zmanjševanju negativnih posledic, povezanih z alkoholom, pomembna in lahko pomagajo rešiti celo življenja ter preprečevati poškodbe in druge zdravstvene posledice," so zapisali v priročniku.

Alkohol je tesno povezan z nasiljem
V Sloveniji so gostinski obrati druga najpogostejša javna lokacija, kjer se dogajajo kršitve javnega reda in miru. V letu 2014 je bilo v Sloveniji v gostinskih obratih zaznanih 2.228 kršitev javnega reda in miru, kar predstavlja 10,5 odstotka vseh zaznanih kršitev. Med vsemi zaznanimi kršitvami javnega reda in miru je bila po subjektivni oceni policistov ob storitvi prekrškov tretjina (33 odstotkov) posameznikov pod vplivom alkohola.

V letu 2014 se je v gostinskih obratih zgodilo tudi 287 kaznivih dejanj zaradi povzročitve telesne poškodbe (telesne poškodbe, pretepi, umori, uboji ipd.). "Alkohol nujno ne povzroča nasilja, je pa z njim tesno povezan. Pitje alkohola, še zlasti pa opijanje, povečuje tveganje za nasilno vedenje, saj zvišuje posameznikovo agresijo in nepremišljenost ter zavira sposobnosti samonadzora," opozarjajo na inštitutu.

Osebe pod vplivom alkohola lahko počnejo tudi stvari, ki jih drugače ne bi, in si tako lahko povzročijo škodo v svojem družbenem življenju ali zdravju, ki jo je včasih težko ali nemogoče popraviti. Poleg tega se pod vplivom alkohola lahko poškodujejo zaradi padcev, nesreč, ogroženo je lahko zdravje zaradi zastrupitve z alkoholom, večje je tveganje za nezaščitene spolne odnose ali spolne zlorabe. Še posebej je nevarna vožnja in upravljanje s stroji pod vplivom alkohola.

Bolj ali manj škodljivih alkoholnih pijač ni
Alkoholna pijača je v Sloveniji zakonsko definirana v drugem členu Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), kjer je zapisano: "Alkoholna pijača je po tem zakonu vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pijača pa je tista alkoholna pijača, ki vsebuje več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola."

Vsebnost alkohola v alkoholni pijači je tako približno enaka, če popijemo kozarec (1 dcl) vina z 12 vol. % alkohola, vrček (2,5 dcl) piva s 5 vol. % alkohola, kozarec (0,3 dcl) žgane pijače s 40 vol. % alkohola, kozarec (2 dcl) sadjevca s 5 vol. % alkohola, steklenico (3,3 dcl) mešane gazirane alkoholne pijače ali pločevinko (0,5 dcl) mešanice piva in limonade. V tem primeru bomo popili približno 10 g alkohola, raven alkohola v krvi bo med 0,2 in 0,25 g alkohola/kg krvi, kar v povprečju oseba presnovi v približno od eni do dveh urah, vendar se presnova alkohola razlikuje pri različnih osebah.

Ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola (gramov čistega alkohola), posledice pa tudi od pivskih navad. Najvišje koncentracije alkohola v krvi nastopijo 45–90 minut po zaužitju alkoholne pijače. Procesa razgradnje alkohola ne moremo pospešiti. Za streznitev je potreben čas, da se alkohol izloči iz telesa.