Na ministrstvu za pravosodje se z reorganizacijo mreže sodišč ukvarjajo že več kot dve leti. Pravosodni minister Goran Klemenčič je še sredi prejšnjega leta napovedoval, da bodo do konca leta v zakonodajni postopek vložili potrebne zakonske spremembe, s katerimi bi spremenili trenutno mrežo sodišč.

Toda na pravosodnem ministrstvu priznavajo, da gre za preveč kompleksen in zahteven projekt, da bi ga bilo mogoče izpeljati še v tem mandatu. Tudi zato, ker so v projekt v nasprotju s tistim iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je reorganizacija nastajala brez sodelovanja sodstva, vključili tudi preostale deležnike v sodstvu, kar je vse skupaj upočasnilo.

"Številna usklajevanja so sicer prinesla napredek in zbliževanje stališč, kljub temu pa ostajajo zadržki in različni pogledi, ki jih v preostanku mandata ne bo mogoče premostiti. Upoštevati je treba tudi pomanjkanje politične volje pred bližnjimi volitvami, povezano z dejstvom, da bi predlagane spremembe posegle v ureditev na lokalni ravni," pravijo na pravosodnem ministrstvu.

Projekt bodo na ministrstvu, kot napovedujejo, kljub temu nadaljevali. Pripeljati ga nameravajo do ravni, da bo imela prihodnja vlada pripravljeno "dobro analizo in projekt", ki ga bo lahko udejanjila, če bo za to ustrezna politična volja.

Reorganizacija je nujna
Na ministrstvu sicer poudarjajo, da je reorganizacija mreže sodišč nujna. "V Sloveniji imamo 20 sodišč z manj kot petimi sodniki. 17 sodišč celo samo z enim ali dvema sodnikoma. Takšna organizacija ne omogoča visoko strokovnega dela in ni učinkovita z vidika porabe materialnih in obratovalnih stroškov," opozarjajo.

Ureditev po njihovem mnenju tudi ne zagotavlja primerne kakovosti sojenja. "Na nekaterih manjših sodiščih se sodnik ukvarja z zelo različnimi pravnimi področji. Tako na primer v istem dnevu obravnava zapuščinsko in kazensko zadevo, pa še mejni spor, kar ne zagotavlja kakovosti odločanja," pravijo in dodajajo, da neprimernost takšne ureditve potrjuje tudi delež razveljavljenih sodb na teh sodiščih.

Trenutna mreža je po njihovem tudi nepravična do državljanov in sodnikov. "Nekje se spori rešujejo hitro, drugje istovrstni spori zaradi preobremenjenosti ali nezadostne strokovnosti bistveno počasneje. Ponekod so sodniki in sodno osebje preobremenjeni, drugje nimajo dovolj dela," še pravijo.

Okrajna sodišča izpostave okrožnih?
Ministrstvo sicer shemo snuje v sodelovanju z vrhovnim sodiščem in drugimi deležniki v sodstvu. V dozdajšnjih razpravah je bilo slišati, da predvideva enovitega sodnika na prvi stopnji, pri čemer bi okrajna sodišča postala izpostave okrožnih.

Dozdajšnji predlogi naj bi predvidevali tudi uveljavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč, ustanovitev specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala ter vzpostavitev enotnega sodnega okrožja v Ljubljani z uvedbo dveh okrožnih sodišč, od katerih bo eno pristojno pretežno za kazensko-gospodarske zadeve, drugo pa pretežno za civilne zadeve.