Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru ob dnevu odprtih vrat predsedniške palače pozval k enotnosti in strpnosti. "Ni treba, da zavoljo sprave potegnemo matematično sredino med dvema resnicama. Sprava zame predstavlja ozračje strpnosti, da se kljub različnim pogledom na polpreteklo zgodovino ne izključujemo in ne sovražimo," je dejal Pahor.

Spomnil je, da ob današnjem prazniku slavimo slovensko uporništvo in pogum, ki ju je treba vselej spoštovati in ceniti. Poudaril je, da se morajo tega zavedati in spomniti tudi prihodnje generacije, saj 21. stoletje ni zagotovo bolj varno in predvidljivo. Ob tem je opozoril še, da ideološki ali kakšni drugi pomisleki in razlike med Slovenci ne smejo biti nikoli pomembnejši od narodove svobode. Čas, ko smo bili poleg domoljubnega upora Slovenci priča tudi revolucionarnemu in protirevolucionarnemu nasilju, povojnem totalitarnemu sistemu in zunajsodnim pobojem, ne smemo nikoli pozabiti, zato da se to nikoli več ne ponovi, je še poudaril Pahor.

Osrednja državna proslava ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju je bila že v četrtek zvečer v Kočevju. Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je v slavnostnem govoru spomnil na nauk iz zgodovine, ki ga ne gre pozabiti: z drugimi, ne proti drugim. Dejal je, da je zgodovina Slovenije v veliki meri zgodovina upora. "Od Osvobodilne fronte do osamosvojitvene vojne je bila moč slovenskega upora in odpora ravno v tem, da je presegala razredne in generacijske ločnice." Kot krono slovenske uporniške misli in zavračanja tuje nadvlade je označil enoten izid plebiscita leta 1990, "na katerem smo državljanke in državljani sprejeli odločitev o prihodnosti – o življenju v lastni, neodvisni in samostojni državi slovenskega naroda."

Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) so ustanovili 26. aprila 1941, na dan Hitlerjevega prihoda v Maribor, sprva kot Protiimperialistično fronto. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sešli predstavniki nekaterih političnih strank in kulturni delavci, dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik. Do leta 1991 je bil to dan Osvobodilne fronte, nato pa dan upora proti okupatorju.