V kampanji zoper malo delo so bili študentski funcionarji z Vizjakom in njegovo stranko na istem bregu, zdaj pa minister skozi zadnja vrata uzakonja malo delo, so nad reformami začudeni na ŠOS-u. Foto: BoBo
V kampanji zoper malo delo so bili študentski funcionarji z Vizjakom in njegovo stranko na istem bregu, zdaj pa minister skozi zadnja vrata uzakonja malo delo, so nad reformami začudeni na ŠOS-u. Foto: BoBo
Andrej Vizjak
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak s svojim reformnim predlogom še ni prepričal vseh socialnih partnerjev. Foto: BoBo

Študentsko organizacijo pri predlagani reformi trga dela skrbi vprašljiva varnost zaposlitve diplomantov, medtem ko sindikat vojakov meni, da je predlog zavajajoč.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so ob prvem pregledu predlaganih reform trga dela izrazili pomislek, da reforma vendarle ne bo privedla do varnejše zaposlitve za mlade diplomante, kar naj bi bil njen glavni namen. Obenem pa so prepričani, da bo negativno vplivala tudi na študentsko delo, ki ga je nedavno že zadela višja obdavčitev.

Predlagana reforma po mnenju ŠOS-a skozi "zadnja vrata" uvaja malo delo, ki je lani doživelo 80-odstotno zavrnitev na referendumu. Ob tem so pri ŠOS-u začudeni, da ta predlog prihaja prav od ministra Vizjaka, s katerim so pri kampanji proti zakonu o malem delu "stali na istem bregu", ko so nasprotovali enačenju študentskega dela z drugimi začasnimi oblikami dela.

Pri ŠOS-u so tudi izrazili pričakovanje, da jih bo minister kot enakopravne partnerje vključil v usklajevanja predlaganih reform.

Vojake skrbi kreditna blokada
Sindikat vojakov Slovenije pa je medtem opozoril na "napačno in močno zavajajočo" uporabo besedne zveze "koncept enotne pogodbe za nedoločen čas." V sindikatu namreč menijo, da tu ne gre za pogodbe za nedoločen čas, temveč za pogodbe brez časovne opredelitve, ki jih je mogoče enostavneje prekiniti, kot današnje pogodbe za nedoločen čas.

Take pogodbe bodo po mnenju sindikata vojakov na novo določile pogoje za pridobivanje dolgoročnih kreditov, potrebnih za nakup nepremičnin. Takšna blokada kreditiranja državljanov pa bo po mnenju sindikata krizo še poglobila.

Glede na to, da so v slovenski vojski zakonsko določene pogodbe za določen čas, v praksi običajno sklenjene od enega do deset let, sindikat opozarja, da so vojaki s to ureditvijo drugorazredni državljani, saj nimajo možnosti dolgoročnih kreditov za nakupe nepremičnin.

L. L.