Razprava se je večinoma vrtela okoli tega, kdo bi v primeru okrepitve migrantskega vala ali drugih dogodkov sprožil poseben ukrep obravnave migrantov, ki ga predvideva novela. V opozicijskem SDS-u so se zavzemali, da bi to lahko storila kar vlada sama, saj bi glasovanje o takem vprašanju v DZ-ju lahko zelo zavleklo postopek sprejemanja te odločitve in bi prej nastopile izredne razmere, kot bi poslanci končali razpravo. Podobnega stališča je bil tudi poslanec SD-ja Janko Veber, ki je menil, da bi situacijo moral presojati Svet za nacionalno varnost in o tem svetovati vladi.

Kljub drugačnim predlogom opozicije je bilo sprejeto koalicijsko usklajeno dopolnilo odbora, ki predvideva, da o tem glasuje državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. "Naj vendar odloči vsaj navadna večina, ne dvotretjinska. Nikoli ne boste dobili potrebne podpore!" je koalicijo pozval Gorenak in se zavzemal, da bi odbor glasoval o dopolnilu NSi-ja, ki je predvideval glasovanje v DZ-ju, a z navadno večino. Kljub temu je predsednik odbora Dušan Verbič določil, da bo odbor najprej glasoval o dopolnilu odbora. Podprlo ga je osem poslancev, šest pa jih je glasovalo proti, s tem pa glasovanja o dopolnilu NSi niso več opravili.

Podpora dveh tretjin poslancev
V skladu s sprejetimi dopolnili predlog novele zakona o tujcih, ki ga je sprejel odbor, tako predvideva, da bo ministrstvo za notranje zadeve v primeru, ko bi bila zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost države, predlagalo vladi, naj državnemu zboru predlaga sprejetje ukrepov ob spremenjenih razmerah na področju migracij in določi območje izvajanja teh ukrepov. Za tak ukrep morata torej glasovati dve tretjini vseh poslancev, ukrepe pa lahko sprejmejo najdlje za šest mesecev.

Na podlagi teh ukrepov policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogoje za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil, predvideva besedilo novele.

Dopolnila odbora nadalje predvidevajo, da če tujec, ki poskuša nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU-ja, izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija izvede identifikacijski postopek in ugotavlja njegovo identiteto.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU-ja, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve, še predvideva novela.

Navedeno po predlogu novele ne bo veljalo v izjemah, ko bi ukrepanje onemogočalo zdravstveno stanje tujca ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem ukrepanje ni mogoče zaradi zdravstvenega stanja, ali kadar gre za mladoletnika brez spremstva.

Na seji je bilo slišati tudi kar nekaj pripomb glede postopka sprejemanja tako zahtevnega zakonskega predloga, češ da je bil oblikovan v tajnosti, brez javne razprave in se sprejema po nujnem postopku. A predlog poslanca ZL-ja Franca Trčka, naj odbor izglasuje sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ni bil sprejet. Prav tako ne predlog poslanke Zavezništva Alenke Bratušek (NP), da bi imeli še pred obravnavo v DZ javno predstavitev mnenj o zakonu, podpore tudi ni dobila ideja, da bi o predlogu novele najprej razpravljali za zaprtimi vrati.

O predlogu novele bo državni zbor na plenarnem zasedanju razpravljal v četrtek.

Nadaljevanje redne seje državnega zbora
Poslanci so nadaljevali redno januarsko sejo državnega zbora, na kateri so opravili drugo obravnavo vladnega predloga novele zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Namen novele je predvsem urediti vsa odprta vprašanja po ukinitvi registrskih računov pri KDD-ju. Predlogu se obeta podpora koalicijskih strank, predlogu pa nasprotujeta SDS in ZL. NSi se bo pri glasovanju vzdržal.

Na dnevnem redu je bil tudi predlog novele zakona o bančništvu, ki ga je pripravil SDS. S predlogom so želeli predvsem doseči, da bi bili bančni podatki, ki so zaupni, dostopni za potrebe dela državnega zbora in njegovih teles. Vlada in koalicijski stranki SMC in DeSUS predlogu nasprotujejo, saj obstajajo strokovni pomisleki. V SD-ju bi predlog podprli, če bi vključeval dodatne varovalke, prav tako bodo predlog podprli tudi v NSi-ju. Ne bo pa predlog prejel podpore ZL-ja, saj menijo, da omogoča strankarsko manipuliranje s podatki.