Predsednik republike Danilo Türk je v pogovoru za našo mariborsko televizijo med drugim izrazil nezadovoljstvo s političnimi razmerami v Sloveniji. Foto: Tv Maribor
Predsednik republike Danilo Türk je v pogovoru za našo mariborsko televizijo med drugim izrazil nezadovoljstvo s političnimi razmerami v Sloveniji. Foto: Tv Maribor

Slovenski narod ni edini, ki je podedoval zgodovinske delitve. Mi se moramo navaditi z njimi živeti in racionalno reševati naša vprašanja.

Pogovori parlamentarnih strank o fiskalnem pravilu
Naša politična elita je za ustvarjanje potrebne sinteze pri oblikovanju razvojnega modela "izrazito slabo opremljena", meni Türk. Foto: BoBo

Po mojem mnenju bi morali v središče (razvojnih) pravzaprav postaviti solidarnost, načelo, ki nas združuje in daje občutek odgovornosti za drugega. To mora veljati za vsa področja, tudi za gospodarstvo.

Borut Pahor in Milan Zver
Dva predsedniška protikandidata sta znana ... Foto: BoBo

Državljan ni otok, ni izolirano bitje. Državljan postane aktiven, ko se po poti svobode združevanja in izražanja združuje. Mi smo doživeli po osamosvojitvi oseko civilne družbe. Potrebujemo novo mobilizacijo civilne družbe.

V žarišču: Pogovor s predsednikom države

Predsednik republike Danilo Türk je v pogovoru za našo mariborsko televizijo med drugim izrazil nezadovoljstvo s političnimi razmerami v Sloveniji. Politične stranke bi morale biti pri obravnavi različnih vprašanj racionalnejše. "K problemom moramo pristopati razumneje, brez nepotrebnega ideologiziranja ... Pri nas se ustvarja občutek, da so problemi nerešljivi. Vsi naši problemi so rešljivi. Po svoje gre za to, da najdemo racionalno in pravo pot."

O zadnjih ideoloških bojih ne želi govoriti. "Lahko pa povem, da je vsakomur v Sloveniji jasno, da tovrstne spore imamo in da so ti nepotrebni, za njih pa ni pravi čas. V naši zgodovini iz kulturnega boja pravzaprav nismo nikoli izšli že od 19. stoletja. Dandanes, ko smo v Evropski uniji, bi človek pričakoval, da se bomo navzeli nekaj tega evropskega racionalizma. Ko gre za obravnavo zgodovinskih travm in ideoloških vprašanj, nismo na evropski rani. Slovenski narod ni edini, ki je podedoval zgodovinske delitve. Mi se moramo navaditi z njimi živeti in racionalno reševati naša vprašanja."

Celotnemu pogovoru, ki ga je vodil Zoran Medved, lahko prisluhnete v videonovici ob strani.

O krizi razvojnega modela ...
Naše države "moda" ali trend" t. i. kazinokapitalizma, ki nekaterim skupinam omogoča naglo (ne)upravičeno bogatenje, ni obšel, meni predsednik republike pri vprašanju razvoja družbenoekonomskih smernic v zadnjih dveh desetletjih. "Mi smo pustili naš projekt rekonstrukcije oziroma spreminjanja našega gospodarskega sistema nedokončan. Nismo razvili novega razvojnega modela." S tem so omenjene smernice v Sloveniji dobile dodatne možnosti, pravi. "V Sloveniji imamo veliko interesov različnih skupin in posameznikov ter šibko sposobnost za sintezo ... Po mojem mnenju bi morali v središče teh razprav postaviti solidarnost, načelo, ki nas združuje in daje občutek odgovornosti za drugega. To mora veljati za vsa področja, tudi za gospodarstvo."

Kam gremo?
Izkazalo se je, da moramo kljub vstopu v Evropsko unijo o "ključnih modalitetah" našega razvoja odločati sami. Po njegovih besedah se je evropski razvojni model namreč znašel v določeni krizi. "Volitve v Franciji so pokazale, da je Evropa v obdobju premeščanja iz neoliberalnega modela v neki model, ki bolj gradi na potrebi po upanju, rasti, po tem, da se poskrbi za mlado generacijo. V tem konkretnem modelu mora svojega najti tudi Slovenija." Naša politična elita pa je za ustvarjanje potrebne sinteze pri oblikovanju tega modela "izrazito slabo opremljena", meni Türk.

Kot predsednik republike lahko poleg splošnejših smernic predlaga tudi konkretnejše korake na poti razreševanja aktualnih težav. "Recimo, v zvezi z zlatim pravilom predlagam, da se za podlago vzame razprava, ki jo je opravil fiskalni svet, ki je pred dobrim letom in pol prišel s svojim predlogom. Na podlagi tega tehtnega in strokovnega predloga bi morali iskati politično soglasje. Trenutno pa smo začeli narobe: s političnimi dogovarjanji šefov političnih strank in smo potem pričakovali, da bo iz tega prišla rešitev. Če se izkaže, da rešitve v tem primeru ne bo, imamo pravzaprav polproizvod že tu. Vzemimo ga v roke."

Kaj se je po 21 letih samostojnosti zgodilo z državljanom in civilno družbo ...
"Državljan ni otok, ni izolirano bitje. Državljan postane aktiven, ko se po poti svobode združevanja in izražanja združuje. Mi smo doživeli po osamosvojitvi oseko civilne družbe. Potrebujemo novo mobilizacijo civilne družbe. Državljani lahko velike cilje dosežemo, ko oblikujemo gibanje," ki ni nujno organizirano v obliki političnih strank. Mora pa biti po njegovem prepričanju organizirano tako, da "dobijo v njih politične stranke korektiv in omejitev". Te danes delujejo "samovoljno in voluntaristično". Ob tem navaja Franceta Bučarja, ki govori celo o "strankarskem oligopolu, v katerem dogovarjanje poteka na ravni političnih vrhov - to seveda ni dobro". Izpostavlja potrebo po okrepitvi civilne družbe: "Veliko pričakujem od pisateljev, kulturnikov, od ljudi, ki delajo kot aktivisti v ekoloških organizacijah, in tako dalje."


Varčevalni ukrepi ... kot ideološki spopad, celo lustracija?
"Mislim, da je v javnem mnenju doseženo soglasje, da je varčevanje potrebno. Seveda pa je takšno ukrepanje lahko uspešno samo, če je pravično. Če je varčevalna politika sprejeta tako, da se ustvarja občutek nepravičnosti, ima lahko resne težave." Ob sprejemanju ZUJF-a se je zgodil pozitiven premik, dogovor med vlado in sindikati. "Mislim, da je treba kulturo dogovarjanja pozdraviti." Vendar to ni celotna slika, opozarja. Pri upokojencih so po njegovem mnenju nastale posledice, ki so "izrazito krivične". "Prav bi bilo, da jih državni zbor popravi." (Opozicijski predlog popravkov ZUJF-a, ki je nekatere pokojnine znižal, na izredni seji DZ-ja medtem ni dobil podpore; op. a.). "To se mi zdi nujno potrebno, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do občutka, da je ves sistem narejen nepravično, in to ne bi bilo dobro za naprej." Ob tem je socialne partnerje znova opozoril na potrebo po razumnem dogovarjanju.

O predsedniški kampanji
"Pri nas je sistem odprt vsem državljanom. Počakajmo, formalna kampanja se še ni začela, nekaj kandidatov že imamo, eden je medtem že izstopil. Če se bo pojavilo več kandidatov, bo to popolnoma v redu." Uradna kampanja se sicer še ni začela, na očitke, ki se že pojavljajo, se bo odzival. "Tu bom aktiven, saj so ti očitki neutemeljeni. Bom pa tudi politično korekten in poudarjal, da se kampanja vendarle še ni začela."

S predsednikom republike se je pogovarjal Zoran Medved.

Slovenski narod ni edini, ki je podedoval zgodovinske delitve. Mi se moramo navaditi z njimi živeti in racionalno reševati naša vprašanja.

Po mojem mnenju bi morali v središče (razvojnih) pravzaprav postaviti solidarnost, načelo, ki nas združuje in daje občutek odgovornosti za drugega. To mora veljati za vsa področja, tudi za gospodarstvo.

Državljan ni otok, ni izolirano bitje. Državljan postane aktiven, ko se po poti svobode združevanja in izražanja združuje. Mi smo doživeli po osamosvojitvi oseko civilne družbe. Potrebujemo novo mobilizacijo civilne družbe.

V žarišču: Pogovor s predsednikom države