Ameriški predsednik je eden najbolj izpostavljenih predsednikov na svetu. Barack Obama je prvi temnopolti predsednik ZDA. Poteguje se za svoj drugi mandat. Foto: Reuters
Ameriški predsednik je eden najbolj izpostavljenih predsednikov na svetu. Barack Obama je prvi temnopolti predsednik ZDA. Poteguje se za svoj drugi mandat. Foto: Reuters
Vladimir Putin
Ruski predsednik Vladimir Putin vodi Rusijo že tretji mandat. V tretje mu je uspelo madat podaljšati na šest let, ruski volilni sistem pa je deležen številnih kritik po svetu. Foto: Reuters
Sarkozy in Hollande
Francois Hollande je na zadnjih predsedniških volitvah premagal Nicolasa Sarkozyja. Foto: Reuters
Joachim Gauck
Joachim Gauck je nemški predsednik postal po odstopu Christiana Wulffa, ki ga je odnesla korupcijska afera. Foto: EPA
Hu Džintao
Kitajski predsednik Hu Džintao je sicer tisti, ki Kitajsko predstavlja doma in po svetu, a Ljudsko republiko Kitajsko dejansko vodi Komunistična stranka Kitajske. Foto: EPA

Predsednik je najvišji državni funkcionar in tisti, ki predstavlja državo doma in po svetu. Pristojnost, ki mu je dodeljena, pa ni v vseh državah enaka. Tako ima ponekod v rokah popolnoma vse vajeti v državi, v drugih državah pa je njegova funkcija samo protokolarna.

Združene države Amerike
Združene države Amerike so predsedniški sistem "par excellence", kjer je predsednik tako vodja države kot tudi vodja vlade in v svojih rokah drži vse niti v državi. Zakonodajna oblast je sicer v rokah dvodomnega kongresa, ki ga sestavljata senat in predstavniški dom, ki pa brez soglasja predsednika ne moreta sprejeti nobene odločitve.


Mandat ameriškega predsednika traja štiri leta, izvoljen pa je lahko le dvakrat zaporedoma. V ZDA zmagovalca volitev ne odloči število glasov volivcev, ampak število elektorskih glasov, ki jih glede na glasove volivcev prejme posamezni kandidat in ki variirajo med zveznimi državami. Vsaka zvezna država ima natančno določeno število elektorskih glasov, ki so dodeljeni na podlagi števila predstavnikov v predstavniškem domu in kongresu.

Ameriški predsednik je glavni poveljnik oboroženih sil, razglaša zakone, kot to predvideva ameriška ustava in kot jih zapiše kongres, ima pa tudi pravico, da na zakon, ki ga sprejmeta oba domova kongresa, vloži veto. Predsednik imenuje svoje svetovalce, lahko obsodi ali pomilosti državljane, potrjuje pogodbe in imenuje zvezne uradnike, veleposlanike in sodnike.

ZDA so bile prva država, ki je ustoličila predsednika kot voditelja moderne države. Od sprejetja ustave leta 1787 je Ameriki služilo že 44 predsednikov. Prvi na tem mestu je bil George Washington, trenutni predsednik pa je Barack Obama, ki se prav v teh dneh poteguje za svoj drugi mandat. Njegov tekmec je republikanec Mitt Romney. Ker so ZDA sredi 20. stoletja postale najmočnejša svetovna sila, je ameriški predsednik med najbolj poznanimi in vplivnimi svetovnimi osebnostmi, volitve za novega predsednika ZDA pa spremlja ves svet.

Rusija
Vse od zloma Sovjetske zveze konec leta 1991 se je Rusija, ki so jo v zgodovini vedno vodili monarhi ali diktatorji, zavzemala, da bi po več kot 70 letih sovjetske vladavine vzpostavila sodoben politični sistem. Danes je Rusija federativna republika s predsedniškim sistemom, kjer je predsednik voditelj države. Izvršna oblast je razdeljena med predsednika in premierja, ki po imenovanju predsednika vodi vlado, zakonodajna oblast pa je v rokah dveh domov parlamenta.

Ruski predsednik je torej voditelj države in najvišja instanca v ruski vladi. Njegova glavna naloga je zaščititi pravice in svoboščine ruskih državljanov, določa domačo in zunanjo politiko, ki jo izvaja ruska vlada, ter predstavlja rusko državo tako doma kot po svetu. Predsednik je tudi glavni poveljnik oboroženih sil.

Predsednikov mandat v Rusiji traja šest let (prej štiri leta), izvolijo pa ga državljani na splošnih volitvah. Predsednikove naloge v Rusiji določa 4. poglavje ruske ustave, kjer je tudi zapisano, da nihče ne sme biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma.

Prvi ruski predsednik je bil Boris Jelcin, izvoljen leta 1991, drugi ruski predsednik pa Vladimir Putin, ki je vladal dva mandata. Nasledil ga je Dmitrij Medvedjev, ki je Putina manj kot dve uri po prevzemu funkcije imenoval za premierja Rusije. Na letošnjih volitvah je znova zmagal Vladimir Putin, ki je prisegel z desno roko na kopiji ruske ustave, ki je bila izdelana leta 1993 posebej za prisege predsednikov. Tokrat so v ustavo vnesli nekatere spremembe, med drugim podaljšanje predsedniškega mandata s štirih na šest let.

Evropski poslanci so zadnje ruske predsedniške volitve označili za nepoštene in nedemokratične, saj so imeli volivci premalo izbire, in Rusijo pozvali k reformi volilnega sistema.

Francija
Francija je leta 1958 s peto republiko ustoličila polpredsedniški sistem, in čeprav sta premier in parlament v Franciji tista, ki nadzorujeta večino zakonodaje v državi, ima predsednik kljub vsemu najpomembnejšo funkcijo, s katero nadvlada vse druge.

Francija ima dolgo zgodovino zelo vplivnih predsednikov in v nasprotju z drugimi evropskimi državami je institucija predsednika v Franciji zelo močna. V štirih izmed petih francoskih republik so bili najpomembnejši ljudje v državi predsedniki, kar dela Francijo najstarejši predsedniški sistem v Evropi. Res pa je, da so bila pooblastila, funkcije in dolžnosti predsednika pod vsako republiko drugačna.

Francoskega predsednika, ki je vodja izvršne veje oblasti, volijo državljani na neposrednih volitvah za pet let (leta 2000 so trajanje predsedniškega mandata znižali s sedmih na pet let). Predsednik prebiva v Elizejski palači in ima najpomembnejšo politično funkcijo v državi. Imenuje premierja in ministrski kabinet ter predseduje njegovim zasedanjem, odgovoren je za zunanjo politiko in je vrhovni poveljnik oboroženih sil v državi.

Od maja letos je francoski predsednik Francois Hollande, ki je sedmi predsednik pete francoske republike in šele drugi socialist na tem položaju.

Nemčija
Nemčija, največja gospodarska sila v Evropi, je zvezna demokratična republika, kjer je oblast v rokah zveznega kanclerja, ki predseduje vladi. Izvršno oblast izvaja vlada, zakonodajna pa je v rokah obeh domov parlamenta, bundestaga in bundesrata. Kljub vsemu je vsaj na papirju vodja Nemčije predsednik.

Predsednik je v Nemčiji postal vodja države po odstopu nemškega vladarja leta 1918 in po razglasitvi Weimarske ustave. Funkcija predsednika je bila po smrti predsednika Hindenburga leta 1934 odpravljena in spet vzpostavljena po koncu druge svetovne vojne leta 1949.

Predsednika države za pet let voli posebno, samo za ta namen sklicano telo, zvezna skupščina, kjer sedijo vsi člani parlamenta in delegati, ki jih izberejo parlamenti posameznih zveznih držav. V skladu z nemškim parlamentarnim sistemom je funkcija predsednika omejena in je bolj ali manj protokolarna. Funkcija predsednika je v Nemčiji sicer pomembna in predsednik je navzoč v javnem življenju, a se ne vmešava v vsakodnevno politiko. Tako takrat, ko se predsednik vseeno oglasi in izrazi mnenje o pomembnem notranjem ali zunanjepolitičnem vprašanju, to pritegne veliko medijsko pozornost in ima veliko moralno vrednost.

Predsednik prebiva v palači Bellevue v Berlinu. Zdajšnji nemški predsednik je nekdanji borec za človekove pravice Joachim Gauck, ki je med svojimi glavnimi nalogami izpostavil tudi namero, da povrne zaupanje Nemcev v predsednika Nemčije. Njegov predhodnik Christian Wulff je namreč zaradi očitkov o korupciji odstopil po manj kot dveh letih predsedovanja, že pred njim pa je s predsedniškega položaja odstopil tudi nekdanji direktor Mednarodnega denarnega sklada Horst Kohler.

Kitajska
Ljudska republika Kitajska je enostrankarska socialistična republika, ki jo od ustanovitve leta 1949 vodi Komunistična stranka Kitajske. Z več kot 63 milijoni članov je kitajska komunistična stranka največja politična stranka na svetu, njena politika pa se je skozi zgodovino večkrat spremenila, vse od revolucionarne levice Mao Cetunga pa do novih načel socializma s kitajskimi značilnostmi.

Na čelu Kitajske je predsednik, ki ga imenuje Ljudski kongres kitajske komunistične stranke za pet let, in predsednik je tisti, ki državo predstavlja doma in v tujini. Je poveljnik oboroženih sil in tisti, ki vodi odnose z drugimi državami, sklepa pogodbe, napoveduje vojne drugim državam in sklepa mirovne pogodbe. Je tisti, ki mora potrditi vse zakone, nima pa pravice do veta. Po ustavi je lahko ista oseba na predsedniško mesto izvoljena največ dvakrat.

Institut predsednika je bil vzpostavljen leta 1948 z ustavo iz leta 1947. Predsedniško mesto, kot ga poznamo danes, je bilo zagotovljeno s spremembo ustave leta 1982. Trenutni predsednik je Hu Džintao, ki bo predvidoma prihodnje leto oblast predal svojemu nasledniku.