Redar ugotovi prekršek. Koliko vode naj preteče, preden izda tudi plačilni nalog? Foto: MMC RTV SLO
Redar ugotovi prekršek. Koliko vode naj preteče, preden izda tudi plačilni nalog? Foto: MMC RTV SLO

Predlagane dopolnitve zakona o prekrških bi spremenile ureditev pri vročanju plačilnih nalogov, ki kršiteljem prometnih predpisov niso bili izročeni na kraju prekrška. Prekrškovni organ bi moral po predlogu plačilni nalog izdati in izročiti v osmih oz. izjemoma v 30 dneh po ugotovitvi prekrška, zastaralni rok bi bil tri mesece.

Odbor državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je večinsko zavrnil dopolnitve, ki jih je predlagala stranka SDS.

"Kazen naj bo hitra, učinkovita, preventivna"
Smisel neke sankcije je po besedah Vinka Gorenaka (SDS) v tem, da je hitra in učinkovita ter da ima preventivni učinek. Ni pa smiselna, če je izrečena več kot leto dni po prekršku, kot se je to pred časom zgodilo v Ljubljani. Po besedah Gorenaka je ljubljanski župan Zoran Janković pred lokalnimi volitvami z nalogi počakal, da bi se volivcem pokazal v lepši luči, ko so bile volitve mimo, pa so jih redarske službe izdale.

Škrlec: Eno leto? To je enkraten primer, ne sistem
Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec je dejal, da je v primeru ljubljanskega mestnega redarstva šlo za enkraten primer, na podlagi katerega ni mogoče govoriti o sistemski pomanjkljivosti prekrškovnega prava. Dopolnitve zakona bi pomenile, da bi več prekrškov zastaralo, kar bi pomenilo slabšo pravno varnost. Poleg tega bi prinašal ugodnosti za storilce kršiteljev predpisov s področja cestnega prometa oz. razlikovanje med kršitelji predpisov nasploh, je opozoril Škrlec.

SD: Slab zakon naj se ne nadomešča s slabšim
V razpravi je SD-jeva poslanka Darja Lavtižar Bebler dejala, da se problema sicer zaveda, vendar pa po njenih besedah slabega zakon ne gre nadomeščati s slabim zakonom. Med slabostmi predlaganih dopolnitev je izpostavila, da so nekatere njene določbe diskriminatorne, to pa bi kršilo načela pravne države. Z njo sta soglašala tudi poslanca SD-ja Majda Potrata in Miran Potrč ter poslanec Zaresa Franco Juri.

Cukjati: Ni enkraten primer, zakon je luknjičast
Na drugi strani je France Cukjati poudaril, da je v primeru ljubljanskega redarstva šlo za zlorabo zakona, "preprečevati popravek pa bi pomenilo namerno ohranjati možnosti zlorabe". Vlada se sklicuje, da je šlo za enkraten primer, vendar pa se je po besedah poslanca SDS-a tudi ta zgodil zaradi luknjičaste zakonodaje. Za dopolnitve zakona se je opredelil tudi Marijan Pojbič, prav tako SDS.

Potem ko so poslanci predlog dopolnitev zakona v prvem branju na plenarni seji državnega zbora večinsko ocenili za primeren za nadaljnjo obravnavo, so ga na matičnem odboru za notranjo politiko danes zavrnili s petimi glasovi za in osmimi proti. Postopek sprejemanja zakona je tako končan.