Alenka Bratušek odstopa, a vlada bo opravljala tekoče posle do imenovanja naslednje. Foto: BoBo
Alenka Bratušek odstopa, a vlada bo opravljala tekoče posle do imenovanja naslednje. Foto: BoBo
Premierka je odstopno izjavo že poslala tako predsedniku DZ-ja kot predsedniku republike. Foto: Twitter
Bratuškova na volitve s svojo stranko
Nagovor premierke v odhodu
Odstop Bratuškove ob koncu recesije

"Če res vsi mislijo, kar govorijo, gremo na volitve pred poletjem! Državljanke in državljani boste povedali, kdo naj vodi vlado, in to je edino prav. Lep dan," je na družbenih omrežjih sporočila Alenka Bratušek in predsednikoma DZ-ja in republike, Janku Vebru in Borutu Pahorju, poslala svojo odstopno izjavo z mesta predsednice vlade.

Predsednika DZ-ja je sicer prosila, naj se DZ z njenim odstopom seznani čim prej, s čimer naj bi se omogočilo, da bi bile predčasne volitve še pred poletjem. Kot je poročala novinarka MMC-ja Tina Hacler, je Veber napovedal, da bo seja, na katerem se bo DZ seznanil z odstopom premierke, v četrtek ob 14.00.
Bratuškova posebej nagovorila Slovenke
V izjavi ob odstopu, ki jo je Bratuškova dala za Televizijo Slovenija, je dejala, da želi z odstopom prispevati k čim hitrejši rešitvi položaja, v katerem sta se vlada in koalicija po njenih besedah znašli po tem, ko v stranki PS ni dobila zadostne podpore.

Pojasnila je, da med dosedanjimi koalicijskimi partnerji vidi pripravljenost za predčasne volitve še pred poletjem. "Prav je, da imate državljani čim prej možnost odločiti, kako in s kom naprej. Odgovornost političnega razreda je pri tem ogromna, vendar si to preizkušnjo Slovenija ta trenutek lahko privošči," meni Bratuškova.

"Poslavljam se nekoliko žalostna, ker nisem uspela dokončati zastavljenega dela, a ponosna, da sem bila prva ženska na čelu slovenske vlade, ponosna na opravljeno delo," je dejala premierka v odstopu in posebej naslovila še Slovenke: "Drage Slovenke, naš čas šele prihaja, čas polne enakopravnosti in odkritosrčnega sodelovanja."
22. junij ni realen datum
DZ se bo v četrtek seznanil še z odstopom podpredsednice DZ-ja Romane Tomc (SDS) in tudi novo organizacijo v delovnih telesih glede na spremenjene okoliščine v poslanski skupini PS-ja in na ustanovitev nove poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Veber sicer pravi, da izvedba volitev 22. junija po njegovem mnenju ni realna. O drugih mogočih rokih pa bodo več vedeli po sestanku v sredo, je dejal. Kot je poročala Tina Hacler, se bosta v sredo ob 14.00 Veber in Pahor sešla na posvetu z ustavnopravnimi strokovnjaki glede postopkov pred predčasnimi volitvami. Brez stališča ustavnopravnih strokovnjakov pa o morebitnih datumih predčasnih volitev ne želimo špekulirati, opozarja Veber.

Iz urada predsednika republike so sporočili, da želi predsednik Pahor na sestanku s pravniki razjasniti vsa odprta postopkovna vprašanja, ki so povezana z razpisom predčasnih volitev. Predvidoma v četrtek pa bo Pahor na posvet o primernosti datuma za razpis predčasnih volitev ločeno povabil vse vodje poslanskih skupin.

Padla tretja vlada v manj kot štirih letih
Kot je za Radio Slovenija poročal Marko Škrlj, se je Slovenija znašla v eni najresnejših političnih kriz. Po vladah Boruta Pahorja in Janeza Janše svoj mandat predčasno končuje že tretja vlada v manj kot štirih letih. Značilnosti vlade Alenke Bratušek so po eni strani precejšnje zadolževanje, dvigovanje davkov in rekordno kratki ministrski mandati, po drugi strani pa, kar je sama premierka rada poudarjala, ohranitev suverenosti, večja stabilnost javnih financ in izboljšanje gospodarskih kazalnikov.

Po izvolitvi Zorana Jankovića za predsednika Pozitivne Slovenije pa se je kljub "dosežkom", s katerimi se hvali, Bratuškova odločila za odstop. Z odstopom se bodo sicer morali seznaniti tudi poslanci in poslanke. Izredna seja DZ-ja bi bila lahko po Vebrovem mnenju v sredo ali četrtek. Funkcija bo Bratuškovi namreč prenehala, ko se bodo poslanci in poslanke seznanili z njenim odstopom. Vlada bo do izvolitve naslednje opravljala tekoče posle.

Do tukaj je postopek jasen, manj znano pa je, kdaj bo Pahor razpisal predčasne volitve. Po odstopu premierke namreč še vedno obstaja možnost iskanja novega mandatarja oziroma mandatarke. Možnost podajanja predlogov imajo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Poslanske skupine so sicer zatrdile, da novega mandatarja ne bodo predlagale, podobno pa je že dejal tudi Pahor.

Postopki in odrekanje
Če DZ v 30 dneh po seznanitvi z odstopom premierke ne izvoli novega mandatarja oziroma predlogov zanj ali zanjo ne bi bilo, začne teči 14-dnevni rok, v katerem imajo poleg predsednika republike možnost predlagati mandatarja še poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Tretji krog pa je vezan na 48-urni rok, ko lahko poslanci sklenejo, da v tokratnem poskusu predlagajo mandatarja in se o tem kandidatu glasuje z navadno večino, je dejal Veber.

Predsednik republike nato razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Novi DZ mora biti izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa. Veber je še poudaril, da po razpustu parlamenta in razpisu volitev tudi DZ lahko opravlja le izredne seje, vezane na v tistem trenutku potrebne odločitve.

SDS predlaga spremembo ustave in samorazpustitev DZ-ja
Medtem je vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko dejal, da so v poslanski skupini vložili predlog za spremembo 81. člena ustave, ki govori mandatni dobi DZ-ja, in samorazpustitev parlamenta, ki bi skrajšal postopke za predčasnih volitev.

Te postopke, tako glede samorazpustitve kot sprememb ustave, bi se dalo po Tankovem mnenju izpeljati v le 14 dneh. Tanko glede datuma predčasnih volitev sicer meni, da preskakovanje rokov in prehitevanje ni možno.

Večina deklarativno za volitve pred poletje
Večina strank in sama premierka se zavzemajo za volitve pred poletjem, saj naj bi bilo to najbolje za državo, a morda to ne bo mogoče. Nihče še ni napovedal, da bo predlagal novega mandatarja, a glede datuma volitev so mnenja - tudi pravnikov - različna.

Za volitve 22. junija, kar je Alenka Bratušek omenila kot prvi mogoč datum, bi morali skrajšati 30-dnevni rok za razpustitev parlamenta. Tako bi se moralo več kot 80 poslancev in poslank nedvoumno odreči predlaganju novega mandatarja.

Če se upošteva še 40-dnevni rok za izvedbo predčasnih volitev od dneva razpisa, se volitve ne morejo izvesti pred drugo polovico julija. Pri tem pa nekateri opozarjajo na odločitev ustavnega sodišča o razpisu referenduma o arhivski noveli, po kateri datumi za glasovanje med dopusti državljanov niso primerni.

Bratuškova na volitve s svojo stranko
Nagovor premierke v odhodu
Odstop Bratuškove ob koncu recesije