V delo na črno se v prihodnje ne bodo več šteli medsosedska pomoč, nujno, humanitarno, prostovoljno, dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo in sorodstvena pomoč. Ta zajema tudi delo v lastni režiji, opredeljena pa je kot vsako brezplačno delo za partnerje ali sorodnike do vključno tretjega kolena. Foto: BoBo
V delo na črno se v prihodnje ne bodo več šteli medsosedska pomoč, nujno, humanitarno, prostovoljno, dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo in sorodstvena pomoč. Ta zajema tudi delo v lastni režiji, opredeljena pa je kot vsako brezplačno delo za partnerje ali sorodnike do vključno tretjega kolena. Foto: BoBo
Denar
Namen vrednotnic je ljudi motivirati za prijavo tovrstnega dela, ker bodo z vrednotnico tudi zavarovani za primer poškodbe pri delu in bodo pridobili dan delovne dobe, pojasnjuje resorna ministrica Anja Kopač Mrak. Vrednotnica bo stala devet evrov. Foto: BoBo
Nad delo na črno z vrednotnicami

Zakon za nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno se z dopolnjenim zakonom prenaša na carinsko upravo, inšpekcija se bo osredotočila na spoštovanje delovne zakonodaje, ob morebitni zaznavi zaposlovanja na črno pa bo še vedno lahko izdala prepovedno odločbo. Zakon uvaja tudi strožje sankcije za kršilce, saj bo zdaj mogoč odvzem premoženjske koristi, pridobljene z delom na črno.

Po novem bo moral biti v primerih, ko se delo opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela. Zakon tudi poenostavlja postopek prijave kratkotrajnega dela, saj bo potrebna le prijava za zdravstveno zavarovanje, ne pa več tudi registracija.

Sosedska pomoč ne bo več nezakonita
V delo na črno se v prihodnje ne bodo več šteli medsosedska pomoč, nujno, humanitarno, prostovoljno, dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo in sorodstvena pomoč. Ta zajema tudi delo v lastni režiji, opredeljena pa je kot vsako brezplačno delo za partnerje ali sorodnike do vključno tretjega kolena.

Zakon uvaja novosti pri osebnem dopolnilnem delu. Za to delo se bodo po novem plačevali socialni prispevki, in sicer prek vrednotnic. Vrednotnico bo moral enkrat mesečno v primeru del, kot je pomoč v gospodinjstvu, kupiti naročnik storitve, v primeru, kot sta izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti in njihova prodaja, pa izvajalec.

Stala bo devet evrov, od česar bo sedem evrov namenjenih pokojninski blagajni, dva evra pa zdravstveni blagajni. Izvajalec dela bo zdravstveno zavarovan in se mu bo za vsako vrednotnico štel en dan v pokojninsko dobo.

Osebno dopolnilno delo bo omejeno, in sicer se med ta dela štejejo le dela, opredeljena na posebnem seznamu, ki bo objavljen na spletni strani Ajpesa. To delo bo mogoče registrirati in zanj kupiti vrednotnice na Ajpesu prek spleta ali na upravnih enotah. Opravljale ga bodo le fizične osebe za druge fizične osebe, izvajalci bodo lahko v polletju z njim zaslužili trikratnik povprečne neto plače. Prihodke bodo morali prijaviti Dursu.

Opozicija vrednotnice vidi zgolj kot administrativno oviro
Poslanske skupine so imele sicer različna stališča do uvedbe vrednotnic - koalicija meni, da te ponujajo enostavno registracijo tovrstnega dela, opozicija pa, da bo to nova birokratska ovira z malenkostnim izkupičkom.

Resorna ministrica Anja Kopač Mrak pa očitke, da gre pri vrednotnicah za administrativno breme, zavrača. Namen je ljudi motivirati za prijavo tovrstnega dela, ker bodo z vrednotnico tudi zavarovani za primer poškodbe pri delu in bodo pridobili dan delovne dobe, je pojasnila. Za pavšalno vrednost vrednotnice so se odločili, ker je to administrativno najmanj obremenilno, je dodaja.

Poudarila pa je, da ni nikoli trdila, da bodo z vrednotnicami rešili brezposelnost, trg dela ali sive ekonomije. Ta zakon, ki vsebuje po njenih besedah pomembne spremembe pri nadzoru in sankcijah ter za zaščito delavcev in zagotavljanje enakopravnega položaja podjetij na trgu, je le majhen del v prizadevanjih za omejitev sive ekonomije, je dejala.

Nad delo na črno z vrednotnicami