Slovenija
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 6 glasov Ocenite to novico!
Znakovni jezik
Znakovni jezik je za gluhe ključnega pomena pri sporazumevanju z okolico. Foto: RTV SLO
Marino Kegl
Eden izmed zelo uspešnih gluhih športnikov je Marino Kegl, ki se je na 23. olimpijskih igrah gluhih uvrstil v polfinale, kjer ga je potem premagal Ekvadorec Andreas Vazquez. Foto: Spletna TV

Dodaj v

"Približno 90 odstotkov gluhih ima končano le srednjo poklicno šolo"

Letošnji svetovni dan gluhih v znamenju športa
23. september 2017 ob 08:05
Ljubljana - MMC RTV SLO

Velika težava, s katero se spopadajo gluhi, je, da izobraževanje ne poteka v slovenskem znakovnem jeziku. To je še vedno tema, o kateri se premalo govori, opozarjajo v Zvezi društev gluhih in naglušnih. Posledica slabe izobrazbe je tudi nizek ekonomski status gluhih.

Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije je gluhota druga najtežja invalidnost, ki ji pravimo nevidna invalidnost, saj šele ob srečanju z gluho osebo vidimo, kako je lahko otežena komunikacija. Mednarodni dan gluhih in naglušnih, ki ga letos zaznamujemo 23. septembra, bodo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije letos posvetili športu in predstavili uspešne športnike in njihove dosežke.

Od 100.000 do 150.000 ljudi z okvaro sluha
Na zvezi so izpostavili tudi vprašanje izobraževanja, ki je gluhim in naglušnim težje dostopno zaradi neuporabe slovenskega znakovnega jezika. Posledici sta nizka izobrazba in slab ekonomski status. Po podatkih zveze je v Sloveniji 1.000 uporabnikov slovenskega znakovnega jezika, kar 70.000 oseb nosi slušni aparat, medtem ko ima od 100.000 do 150.000 ljudi v Sloveniji okvaro sluha, vendar se večina ljudi s tem ne spoprime in ne poišče pomoči, 400 ljudi pa ima polžev vsadek za boljši sluh. Med člani zveze trinajstih društev pa je 63 gluhoslepih, ki se sporazumevajo v znakovnem jeziku.

Na mednarodnem dnevu bodo predstavili pomembne športne dosežke
"Mednarodni dan gluhih je priložnost, da ozaveščamo javnost o težavah in izzivih, ki jih imajo gluhi in naglušni ter gluhoslepi. Letos je tema mednarodnega tedna gluhih polna vključenost gluhih z znakovnim jezikom, zato smo se osredotočili na področje športa, ki povezuje in združuje gluhe in neinvalide," je pojasnil sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart.

Na mednarodnem dnevu bodo predstavili vse športnike, ki so uspešno zastopali Slovenijo na svetovnih in evropskih tekmovanjih. Ena izmed njih je Sabina Hmelina, ki je tudi prva dobitnica medalje v samostojni Sloveniji, ki jo je dosegla na evropskem prvenstvu v smučanju. Prav tako so med ekipnimi športi gluhi košarkarji s tretjim mestom dosegli prvo medaljo v samostojni Sloveniji na evropskem prvenstvu. Na ta način želijo počastiti 25 let Športne zveze gluhih Slovenije in opozoriti ministrstvo za šolstvo in šport na ta dogodka in druge dosežke gluhih v športu, je pojasnil Juhart. S sprejetima zakonoma o športu in dodatnih pokojninah za športnike pa je država izenačila status športnika invalida z drugimi športniki.

Največjo oviro predstavlja pomanjkanje možnosti izobraževanja
"Veliko je ovir, s katerimi se srečujejo gluhi in naglušni, vendar bi izpostavil področje izobraževanja gluhih. Posebne šole za gluhe obstajajo v Sloveniji že 117 let. Imamo tri šolske centre za gluhe in naglušne, vendar je izobrazba gluhih še vedno zelo nizka. Približno 90 odstotkov jih ima končano le srednjo poklicno šolo," je pojasnil Juhart. Kljub predlogom na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se na tem področju stvari bistveno ne premaknejo. "Gluhi so še vedno na obrobju družbe in brez dobrega izobraževalnega sistema, ne moremo pričakovati, da bodo konkurenčni na trgu dela, uspešni ter socialno in ekonomsko močnejši."

V javnih ustanovah imajo gluhi po zakonu pravico do tolmača
Čeprav imajo gluhi ljudje po zakonu, ki velja že od leta 2002, pravico do brezplačnega tolmača v javnih ustanovah, se pogosto zaplete prav pri plačilu tolmačenja. "Gluhe osebe lahko tolmača pripeljejo s sabo, saj je to po navadi človek, ki mu zaupajo in vejo, da jim bo stvari pojasnil tako, da ga bodo razumele. Lahko pa javne ustanove same naročijo tolmač prek Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik," je pojasnila Geni Močnik, strokovna delavka Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine.

Poleg tega je zelo malo ustanov opremljenih s slušnimi oziroma indukcijskimi zankami, ki naglušnim osebam omogočajo boljšo komunikacijo v hrupnem prostoru. "Slušna zanka jim pomaga pri uporabi slušnega aparata, da ublaži moteče dejavnike v hrupnem prostoru in naglušna oseba lažje sliši govorca," je povedala Močnikova. Ob tem je opozorila, da organizatorji javnih prireditev oziroma dogodkov ob povabilu gluhih in naglušnih oseb pomislijo tudi na njihove potrebe. Poskrbeti morajo za tolmača ali slušno zanko, da bodo povabljeni dogodek lahko spremljali.

V društvu delajo veliko tudi z gluhoslepimi osebami in osebami s polžkovim vsadkom, predvsem v povezavi z informiranjem in usposabljanjem za dejavno življenje in delo ter udejstvovanjem na kulturnem in športnem področju. Prav tako v obliki okroglih miz in posvetov sodelujejo z ustanovami, ki veliko delajo z gluhimi in naglušnimi.

Bojana Lekše
Prijavi napako
Komentarji
jernej1234
# 23.09.2017 ob 11:58
In niti enega komentarja na to novico? Zelo žalostno. Vsem gluhim in naglušnim želim vso srečo.
severna zvezda
# 23.09.2017 ob 12:20
@ jernej1234:

Res je.

Samo hvaležni smo lahko tisti, ki imamo to srečo, da nimamo okvare sluha, vida ali da smo gibalno ovirani pa še kaj ...... Premalo se zavedamo, kako hitro se lahko zgodi, da smo tudi sami soočeni z vsakodnevnim izzivom biti del slišane, videče ali gibalno neovirane večine.
Franc 1952
# 23.09.2017 ob 16:20
@ severna zvezda
V življenju sem že srečal gluhonemega arhitekta, gluhega virtuoza na kakršnem koli inštrumentu pa še ne. Le eden je Beethoven, pa še ta je oglušel kasneje!
severna zvezda
# 23.09.2017 ob 15:31
Kaj bi jih večina morala imeti magisterij ali doktorat? Zakaj pa?

Zakaj pa ne?
mmeeddoo
# 25.09.2017 ob 07:56
Z nižjo stopnjo ko delaš za 600€, manj imaš odgovornosti in manj te J! Samo v JU je mogoče normalno živeti po VI. stopnji.
Celt
# 23.09.2017 ob 14:21
Mislite, da bi potem imeli večje možnosti zaposlitve? Ja seveda.
Celt
# 23.09.2017 ob 14:20
... le srednjo poklicno šolo"

Kaj bi jih večina morala imeti magisterij ali doktorat? Zakaj pa?
Kazalo