Na fakulteti sodelujejo tudi v projektu WebTV. Namenjen je temu, da v domove brez medmrežne povezave pripelje internet kar s pomočjo televizije. Za t. i. pametne televizije razvijajo pomnilniško napravo, na katero bi se s pomočjo TV-signala nalagali želeni podatki s spleta in tako omogočili
Na fakulteti sodelujejo tudi v projektu WebTV. Namenjen je temu, da v domove brez medmrežne povezave pripelje internet kar s pomočjo televizije. Za t. i. pametne televizije razvijajo pomnilniško napravo, na katero bi se s pomočjo TV-signala nalagali želeni podatki s spleta in tako omogočili "deskanje" kar pred domačim televizorjem. Na fotografiji Janez Bešter ob primerku programa. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

V preteklosti se je preveč usmerjalo v miselnost: ne bomo se ukvarjali z razvojem, ne bomo delali izdelkov, ne bomo izvažali v svet. Ukvarjali se bomo s kvazistoritvami, ukvarjali se bomo - če se grdo izrazim - s finančnimi mahinacijami. Preveč mladih je razmišljalo o tem, da bi dobili službo nekje v finančnem sektorju. Ta model se je očitno izčrpal.

Janez Bešter, koordinator priprave programa Multimedja
4D
Laboratorij fakultete je sodeloval tudi pri razvoju MMC-jevega videoportala 4D. Foto: MMC RTV SLO

Pri programu Multimedija kot partnerja sodelujeta tudi RTV Slovenija in njen Multimedijski center.

slovenska startup hiša v San Franciscu
Slovenska startup hiša v San Franciscu. Diplomanti nove smeri bodo po Beštrovem mnenju sposobni iskati delo po vsem svetu in biti pri tem konkurenčni. Foto: ssh.si

Priča smo močnim magnetom za možgane okoli nas. Čutimo jih iz Italije, Nemčije, ZDA, Anglije in tako naprej. Kup je priložnosti in razpisov, vabil in tekmovanj. Slovenija se bo morala zelo potruditi, da ne bodo ti magneti pobrali vse možgane. Nič slabega, če gredo v svet, ampak je fino, če se tudi vrnejo in kaj ustvarijo tukaj.

Google
Prihodnost je v pravi kombinaciji tehnoloških velikanov in malih, fleksibilih in inovativnih podjetij, ki bodo sproti odgovarjala na spreminjajoče se zahteve trga. Tudi velikan Google glede na določene raziskave spada med najbolj inovativna podjetja na svetu. Foto: Reuters

Vsi, vlagatelji in podjetja, iščejo odličnega, najboljšega diplomanta. To je tako, kot da bi vsi iskali samo svetovnega prvaka, nihče pa tega skozi mladinske selekcije ne bi vzgajal.

CubeSensors
Slovenski zagonski projekt CubeSensors je na tekmovanju, ki ga je organiziral znani mednarodni tehnološki portal TechCrunch, v kategoriji najboljše strojne opreme prejel prvo nagrado. Foto: CubeSensors

Medmrežje stvari bo omogočilo kup koristnih zadev. Po eni strani smo lahko zadovoljni, ker internet se je do zdaj večinoma uporabljal za zabavo. Za kratkočasenje. Zdaj pa se tehnološki dosežki začenjajo vedno pogosteje uporabljati za mogoče ... bolj koristne zadeve. Zmanjševanje energetske porabe. Varnejšo vožnjo. Boljše multimedijsko učenje. Spremljanje zdravstvenih parametrov, da ne bo za vsako stvar treba iti v čakalnico k zdravniku. Internet stvari bo revolucija. Morali ga bomo pametno uporabiti.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Pomanjkanje se bo čutilo tako znotraj uveljavljenih podjetij s področja informacijskih tehnologij kot na kipečem področju zagonskih podjetij. V času gospodarske in finančne krize, ko vse več delovnih mest v nepropulzivnih delih gospodarstva propada ali izginja, je takšna napoved o pomanjkanju strokovnjakov IKT-ja, kot jo je podala evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes, več kot dobrodošla.
Še posebej za tiste, ki bodo na trg dela šele vstopali in se lahko ustrezno izobrazbeno pripravijo.
Ljubljanski fakulteti za elektrotehniko ter za računalništvo in informatiko sta pet let pripravljali program Multimedija, ki bo po mnenju njegovih avtorjev odgovarjal ravno na ključne izzive tega časa.
Programiranje, osnove komunikacije in inženirstva, ščepec podjetniške žilice in oblikovanja vsebin so tisto, kar ga določa, je za MMC dejal koordinator projekta, Janez Bešter s Fakultete za elektrotehniko.
Zagonska podjetja, v ozadju katerih so Slovenci (pa naj bodo odprta pri nas ali v tujini), so po oceni Silikonskih vrtičkov v zadnjh petih letih privabila kar 52 milijonov evrov kapitala ter ustvarila nekaj tisoč delovnih mest.
Temeljijo predvsem na informacijsko-komunikacijskih tehnologijah. Računalniki, mobilni telefoni in podobno elektrovje nas spremlja na skoraj vsakem koraku. Ni daleč čas, ko bo skoraj vsak omembe vreden predmet okoli nas povezan v medmrežje. To bo prava revolucija, napoveduje Bešter. Prepričan je, da bo programu Multimedija javne univerze v sodelovanju z gospodarstvom to revolucijo uspelo zajezditi. Več v pogovoru.


Zakaj ste začeli ta projekt?

Da bi sledili sodobnim tehnološkim smernicam in novim poudarkom na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Če samo pomislimo, kaj danes vsebuje ena sama, najsodobnejša mobilna naprava. Nosimo jo v žepu, pravimo ji telefon, v resnici pa je multimedijska naprava.

V sebi skriva video, ima skoraj deset senzorjev in je izjemno zmogljiva. Zelo pomembno je postalo, kakšne so aplikacije in kakšna je uporabniška izkušnja s to napravo.

Če o tem razmišljamo, postane jasno, da potrebujemo nov tip diplomanta, ki bo sposoben vse te stvari obvladovati.

V telekomunikacijah je bila v preteklosti v ospredju povezljivost. Veseli smo bili, če smo imeli signal in bili povezani v medmrežje. Računalničarji so bili očarani nad tem, da imamo računalnik.

Zdaj potrebujemo nekaj novega, da bomo lahko delali aplikacije, izkoristili vse zmogljivosti večpredstavnostnih naprav, da bomo znali vse možnosti, ki jih te tehnologije ponujajo, uporabiti na področjih, kot so: zdravstvo, šolstvo, energetika, ekologija itd.

Človeka postavimo v središče in mu zagotovimo dobre aplikacije in uporabniško izkušnjo. Za to pa potrebujemo nov, interdisciplinaren, še vedno tehnološki program, ki združuje poudarke komunikacij, programske opreme, nekaj mehkih znanj kot oblikovanje in družbeni vplivi; in pa kanček podjetnosti.

To je interdisciplinarnost novega programa Multimedije, in menimo, da je to poklic prihodnosti.

Poglejmo, katera so po eni izmed raziskav najustvarjalnejša in najinovativnejša podjetja: Apple, Google, Amazon in različna zagonska podjetja (start-upi).

Program odgovarja na vse smernice in premike v družbi, ki sem jih omenjal.

Torej menite, da bo diplomant pripravljen na tak izziv, kot je zaposlitev v Googlu.

Pripravljen bo na tak izziv ali pa bo šel v izvedbo lastne ideje z neko ekipo sodelavcev.

Pogosto poudarjate vidik konkurenčnosti. Kako se ta kaže v programu?

Zasledujemo tri ključne cilje. Prvi je, da bo diplomant izjemno iskan in zaposljiv na področju večpredstavnosti in komunikacijskih tehnologij. Statistika Evropske unije kaže, da bo v prihodnjih letih na tem področju primanjkovalo 700.000 strokovnjakov.

Drugi je, da v ta program privabimo izjemno dobre in zelo, zelo motivirane študente. Razpisanih je 30 mest, prijav pričakujemo več in pričakujemo, da bomo med njimi lahko izbrali najboljše.

Tretjič, privabiti želimo dekleta, kar zdaj ni primer na področjih, ki so blizu tehnologij. Zato je program širši in interdisciplinaren s ciljem, da pritegnemo tudi drugo polovico možganov Slovenije.

Progam je zelo naciljan na potrebe trga in novih tehnologij, ker smo prepričani, da bomo dobili odlične študente in da bo med njimi mnogo deklet.

Omenili ste 700.000 predvidenih prostih delovnih mest. Po eni strani povpraševanje po tem kadru narašča, po drugi strani pa naj bi število strokovnjakov s tega področja padalo. Kako je nastalo to nelogično nasprotje?

V preteklosti se je preveč usmerjalo v miselnost: ne bomo se ukvarjali z razvojem, ne bomo delali izdelkov, ne bomo izvažali v svet. Ukvarjali se bomo s kvazistoritvami, ukvarjali se bomo - če se grdo izrazim - s finančnimi mahinacijami. Preveč mladih je razmišljalo o tem, da bi dobili službo nekje v finančnem sektorju.

Ta model se je očitno izčrpal.

Danes iz krize hitreje izhajajo tiste države s podjetji, ki vlagajo v razvoj. Evropa ima v zadnjem času program ponovne industrializacije. Tudi temu je namenjen nov kader.

Poudarjam, da zagotovo potrebujemo celo paleto poklicev, ampak za dodano vrednost in uspešna podjetja potrebujemo pravo razmerje med njimi. Tako kot za dobro jed potrebujemo pravo razmerje sestavin in začimb. Ta razmerja so v povprečju v Evropi, še toliko bolj pa v Sloveniji, porušena. Premalo je zelo inovativnega kadra, ki lahko konkurira tudi na svetovnem trgu delovnih mest, razvija nove izdelke in dviguje dodano vrednost.

Je s tem programom Slovenija stopila korak naprej ali je še vedno v zaostanku?

Vsebinsko je program popolnoma primerljiv. Problem, ki ga čutimo v Sloveniji, je pomanjkanje visokotehnoloških podjetij, ki bi zelo hitro prepoznala in absorbirala te diplomante. Ne preostane nam drugega, kot da najbolj talentirane spodbujamo k ustanavljanju tudi novih podjetij, inovativnih in odprtih v svet; ter jim damo tako izobrazbo, da bodo lahko delo iskali kjer koli na svetu.

Obljubljate predavanja strokovnjakov zunaj fakultetnega kadra. Jih lahko nekaj naštejete?

Če vzamemo v ozir večpredstavnost, aplikacije in področje avdio-video, bodo z nami medijske produkcijske hiše. Pomembno vlogo bosta odigrala tudi MMC in RTV kot hiša. Tukaj je ogromno znanja, vsakodnevnega pri delu z napravami. Mi kot fakulteta bomo razširili študentski studio. Ampak v pravi studio, s pravo opremo naši študentje že zdaj hodijo na RTV Slovenija.

Kot predavatelje bomo vabili ljudi z uspešnih zagonskih podjetij. Imamo tudi veliko stikov v tujini.

Zelo bomo pazili na kakovost izvedbe. Lahko se napiše lep program, ampak, a ga izvaja človek, ki s tem res živi?

Američani rečejo: 'Jack of all trades, master of none' (zna vse obrti, v nobeni ni mojster). Velika interdisciplinarnost lahko pomeni, da se gre pri iskanju znanja precej široko in na trenutke premalo globoko. Kako se nameravate temu izogniti?

Ja, res, ta problem bi se nam lahko pojavil. A pri tako majhni skupini, kot je 30 študentov, bomo sposobni ugotoviti njihove individualne talente. Ker poznamo toliko strokovnjakov, bomo tem študentom lahko - glede na njihov interes - zagotovili poglabljanje določenih tem.

Šli bomo v to, da bomo posamezniku omogočili poglobitev tam, kjer mu najbolj leži. Pri 30 si to lahko privoščimo.

Glede na to, kako hitro napreduje tehnologija, najbrž ni poglavitno, da jih vse naučite na fakulteti, temveč da jih naučite neprestanega učenja, vedno znova in naprej.

Točno to. Prva naloga je naučiti jih učiti se, spremljati smernice in povezovati se v svet. Graditi lastno strokovno mrežo. Vemo, da se slabe univerze od dobrih ločijo tudi po tem, koliko dobrih stikov si si tam vzpostavil.

Ponosen sem, da imamo že v prvem letniku predmet Karierna komunikacija. Namenjen je temu, da mladega in ustvarjalnega posameznika seznanimo s tem, kam je prišel, kakšni so lahko njegovi cilji, kako jih čim prej doseže in pri tem vzdržuje svojo strokovno formo.

Nikakor ni dovolj le nabiranje ocen, pa tudi če so to samo desetke. Nujno je čim prej kaj praktičnega dela.

Je podjetniško okolje v Sloveniji dovolj vabljivo za ljudi, ki bi radi stopili na pot zagonskih podjetij?

V zadnjih dveh letih vidim na tem področju zelo velik napredek, tako po številu dogodkov kot po številu podpornih mehanizmov. Kljub temu startupovska kultura v Sloveniji na splošno ni preveč cenjena in mehanizmov, tako od univerze kot od potencialnega financiranja: tega pa čisto zares v Sloveniji še ni.

Večina zagonskih podjetij se hitro poveže s tujino - pa ne samo v ZDA, tudi v Evropi - kjer so ti mehanizmi precej bolj razdelani. Priča smo močnim magnetom za možgane okoli sebe. Čutimo jih iz Italije, Nemčije, ZDA, Anglije in tako naprej. Kup je priložnosti in razpisov, vabil in tekmovanj. Slovenija se bo morala zelo potruditi, da ne bodo ti magneti pobrali vseh možganov. Nič slabega, če gredo v svet, ampak je fino, če se tudi vrnejo in kaj ustvarijo tukaj.

Leta 1991 je Sony izdal izjemno uspešno igralo konzolo Sega Mega Drive in še večjo uspešnico, igro Sonic The Hedgehog. Kos elektrotehnike in kos programske opreme, ki sta zavzela svet. Ampak: to je bilo mogoče le zato, ker je za izdelkoma stala ogromna, uigrana organizacija z ogromno denarja, načrtovanja in trženja. Ko pride diplomant na trg, tega pač nima. Kako uspeti v svetu brez denarja? Če bi to izdelala skupina študentov v garaži, najbrž ne bi uspela. Če torej za idejo ni denarja, je zaman. Ali pač?

Zagotovo. Zato je izjemno pomembna ravno ta faza, ki je v Sloveniji primanjkuje. Za ambiciozne in ustvarjalne študente imamo pomanjkanje t. i. semenskega kapitala. Da lahko idejo v začetni fazi razvije do te mere, da postane zanimiv za večje vlagatelje ali celo večja podjetja. Sam bi moral imeti res izjemno srečo, da bi prodrl na svetovni trg.

Druga stvar, ki manjka v Sloveniji, je, da bi človeka - tako kot v športu - že od osnovne šole spodbujali k ustvarjalnosti, inovativnosti, pa tudi podjetnosti. Na tem segmentu praktično nihče ne želi delati. Vsi, vlagatelji in podjetja, iščejo odličnega, najboljšega diplomanta. To je tako, kot da bi vsi iskali samo svetovnega prvaka, nihče pa tega skozi mladinske selekcije ne bi vzgajal.

Po drugi strani pa imamo številne slovenske uspešne primere s Kickstarterja. Številne uspešne start-upe. Tu nastopite vi. Kako boste vi motivirali mlade, da bodo lahko ponovili Outfit7, ustvarili novi Skype?

Preboji so mogoči in Slovenija je po tem po svetu kar poznana. Vlagatelji v Londonu in drugje se pravzaprav čudijo, koliko dobrih idej prihaja iz Slovenije, glede na to, da nas je dva milijona. To pomeni, da imamo tradicijo in da tehnološki del izobraževalnega sistema ni slab.

Najbolj bomo študente motivirali tako, da jim kot vabljene predavatelje pripeljemo tiste, ki so že uspeli. Pripelješ nekoga, ki je vse to že prestal, da pove mladim, kako je to naredil in kako se ob tem počuti.

Kako oddaljeno je internet stvari - ko bodo v medmrežje povezani vsi pomembnejši predmeti okoli nas?

Internet stvari je že med nami. V začetni fazi seveda. Kot sva že začela ta pogovor: samo pomislimo, koliko je senzorjev v eni sami mobilni multimedijski napravi. Kakšna je njena procesna zmogljivost. Kakšne so njene komunikacijske zmožnosti. Medmrežje stvari je že v napravi, ki jo nosimo v žepu.

Vsi senzorji, ki jih imamo za pameten dom, vse naprave za štetje korakov, krvnega pritiska in sladkorja, vse to je že medmrežje stvari.

To zadevo podrobneje spremljamo predvsem za področje zdravstva in samo ta trenutek je čez prst v ponudbi 200 naprav. Vsako med njimi je treba pametno oceniti, katera je dobra, katera slaba, katera nam koristi ali ne. Medmrežje močno prodira v avtomobile. Tudi števci energije postajajo pametni.

Začelo se je dogajati. To je začetek novega obdobja. Vsaka taka zadeva potrebuje nekaj let. Čez pet let bomo presenečeni, kaj vse se nam dogaja.

Res je: vsaka izmed teh zadev mi mogoče ni všeč. Če se vedno ve, kje smo in kaj počnemo in se to zapisuje. Ampak tehnologija zdaj to omogoča. Mi pa moramo biti pozorni, da bomo to znali pametno uporabiti. Predvsem pa, da ne je zlorabimo.

Medmrežje stvari bo omogočilo kup koristnih zadev. Po eni strani smo lahko zadovoljni, ker medmrežje se je do zdaj večinoma uporabljalo za zabavo. Za kratkočasenje. Zdaj pa se tehnološki dosežki začenjajo vedno pogosteje uporabljati za mogoče ... bolj koristne zadeve. Zmanjševanje energetske porabe. Varnejšo vožnjo. Boljše multimedijsko učenje. Spremljanje zdravstvenih parametrov, da ne bo za vsako stvar treba iti v čakalnico k zdravniku.

Medmrežje stvari bo revolucija. Morali ga bomo pametno uporabiti.

Se obdobja, ko bo ta revolucija v polnem zamahu, veselite, ali vas to kaj skrbi?

Realističen sem. Z nožem lahko odrežemo kruh ali pa si odrežemo prst. Podobno je treba gledati na medmrežje stvari. Tehnologija bo omogočala marsikaj. Iz tega bo treba izbrati tisto, kar nam bo dejansko izboljšalo kakovost življenja; pri tem pa se ne pustiti zavesti marketingu in stvarem, ki nas pravzaprav obremenjujejo.

In vi menite, da bodo diplomanti vaše nove smeri lahko dobro zajahali to revolucijo?

Zagotovo. Tu smo pri bistvu zadeve. Ravno s tem novim programom, ki ima neko drugo energijo, drugo inovativnost, sledimo tem novim trendom. Hkrati jih bomo s predmeti, kot sta inovativnost in družba, pa tehnologija in družba; opozarjali na to, da je treba razvoj načrtovati v človeku koristno smer.















V preteklosti se je preveč usmerjalo v miselnost: ne bomo se ukvarjali z razvojem, ne bomo delali izdelkov, ne bomo izvažali v svet. Ukvarjali se bomo s kvazistoritvami, ukvarjali se bomo - če se grdo izrazim - s finančnimi mahinacijami. Preveč mladih je razmišljalo o tem, da bi dobili službo nekje v finančnem sektorju. Ta model se je očitno izčrpal.

Janez Bešter, koordinator priprave programa Multimedja

Pri programu Multimedija kot partnerja sodelujeta tudi RTV Slovenija in njen Multimedijski center.

Priča smo močnim magnetom za možgane okoli nas. Čutimo jih iz Italije, Nemčije, ZDA, Anglije in tako naprej. Kup je priložnosti in razpisov, vabil in tekmovanj. Slovenija se bo morala zelo potruditi, da ne bodo ti magneti pobrali vse možgane. Nič slabega, če gredo v svet, ampak je fino, če se tudi vrnejo in kaj ustvarijo tukaj.

Vsi, vlagatelji in podjetja, iščejo odličnega, najboljšega diplomanta. To je tako, kot da bi vsi iskali samo svetovnega prvaka, nihče pa tega skozi mladinske selekcije ne bi vzgajal.

Medmrežje stvari bo omogočilo kup koristnih zadev. Po eni strani smo lahko zadovoljni, ker internet se je do zdaj večinoma uporabljal za zabavo. Za kratkočasenje. Zdaj pa se tehnološki dosežki začenjajo vedno pogosteje uporabljati za mogoče ... bolj koristne zadeve. Zmanjševanje energetske porabe. Varnejšo vožnjo. Boljše multimedijsko učenje. Spremljanje zdravstvenih parametrov, da ne bo za vsako stvar treba iti v čakalnico k zdravniku. Internet stvari bo revolucija. Morali ga bomo pametno uporabiti.