Po delnih izidih volitev v državni zbor so se oglasili tudi stanovske organizacije, sindikati in civilne iniciative.

Zdravstvo pričakuje, da se bo nova vlada težav na tem področju lotila prioritetno. V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in Zdravniški zbornici Slovenije pa med drugim pričakujejo ureditev ustreznega nagrajevanja zdravnikov.

Zdravstvo o reformah področja, pa tudi o plačah

Fides pričakuje, da bo nova vlada takoj prešla iz obljub k dejanjem. "Opozarjamo, da slovensko zdravstvo kliče po celoviti reformi, in ne parcialnih rešitvah, ki smo jih lahko spremljali ob predvolilnih obljubah, ki so se že večkrat izkazale kot neučinkovite, začenši s plačno reformo, ki bo nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu približala ureditvam učinkovitih zdravstvenih sistemov zahodnoevropskih držav z nalogo v javnem zdravstvenem sistemu obdržati zdravnike, brez katerih zdravstvo ne obstaja," so v odzivu zapisali za STA. Spomnili so, da je rešitev nagrajevanja z novim sistemskim zakonom za področje zdravstva tiči v predalu ministra za zdravje. Sistem nagrajevanja, kot ga poznamo v Sloveniji, je po njihovem mnenju namreč največja slabost našega zdravstva in glavni razlog, da javno zdravstvo zapuščajo tako najizkušenejši zdravniki, na katerih temelji zdravljenje najzahtevnejših bolnikov, kot najmlajši, na katerih temelji prihodnost slovenskega zdravstva.

V zdravniški zbornici pa si želijo zdravstveni sistem, ki bo lahko vsakemu prebivalcu po načelu solidarnosti zagotovil pravočasne, dostopne, varne in kakovostne zdravstvene storitve, ki jih potrebuje. Zavzemajo se tudi za pripravo in izvedbo nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu in uvedbo spodbud za delo na območjih, ki so za zaposlitev manj privlačna, tako geografsko kot strokovno. Ponavljajo zahtevo zdravnikov, da zaposlene v zdravstvu izločijo iz enotnega plačnega sistema. Potrebna se jim zdi prenova informatizacije, ki mora voditi v administrativno razbremenitev in večjo dostopnost. Zavzemajo se tudi za spremembe upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, ki morajo poslovodstvom omogočiti fleksibilnejšo organizacijo delovnih procesov in nagrajevanje zaposlenih, je še naštela Beović.

Na izide volitev so se odzvali tudi Mladi zdravniki. Čestitali so zmagovalcem in vsem strankam, ki so se uvrstile v parlament. Veseli jih, da je Robert Golob, predsednik stranke Gibanje Svoboda, ki jo je podprlo največ volivcev, ureditev zdravstva jasno opredelil kot prvo prioriteto. Upajo, da bo kmalu oblikovana delujoča vlada, pri čemer bo njihova pozornost namenjena predvsem ministrstvoma za zdravje in finance, brez katerega večja reforma zdravstva, ki je nujno potrebna, ne bo mogoča. "Žal slovenski javni zdravstveni sistem razpada pred našimi očmi, s čimer gremo po poti številnih držav nekdanje Jugoslavije namesto naproti kakovostnemu javnemu zdravstvu zahodnoevropskih držav. Napovedujemo, da bomo spremljali delovanje novega ministrstva za zdravje in da bomo še naprej neizprosni kritiki, če bo treba," so še dodali v odzivu.

Sindikati: Socialni dialog in socialni sporazum

Predstavniki sindikalnih central menijo, da so volivci na današnjih državnozborskih volitvah zavrnili smer, v katero je Slovenijo peljala dosedanja vlada premierja Janeza Janše. Želijo si obnovitve socialnega dialoga in sklenitve socialnega sporazuma, v šolskem sindikatu pa tudi takojšnjo obravnavo njihovih stavkovnih zahtev.

"Čestitam vsem, ki so se uvrstili v državni zbor, in želim, da ne pozabijo, da so državo dobili v upravljanje, in ne v last," je v prvem odzivu za STA zapisala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Prve poteze vlade morajo po njenih besedah okrepiti zaupanje v državo in njene institucije ter občutek državljank in državljanov, da se resnično zavzema za reševanje njihovih težav in da jih spoštuje.

Rezultati po besedah Jerkičeve kažejo, da večina volivk in volivcev ne podpira politike razdvajanja vlade v odhajanju in da ni nasedla vsem razdeljenim bombonom, ki jih je vlada z namenom dobivanja podpore razdelila. "Čaka nas obdobje konsolidacije stanja, povezano z zahtevnimi mednarodnimi okoliščinami. Zato je pomembno, da bi bila nova vlada močna in enotna kljub opoziciji, ki se ji obeta," je poudarila. Visoka volilna udeležba pa je po njenih besedah jasen znak, da so državljani tokrat uporabili svojo pravico do aktivnega državljanstva in da so si sprememb resnično želeli.

Tudi predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek je pohvalil visoko volilno udeležbo, ki daje izidom volitev dodatno težo in legitimnost. "Prvi izidi kažejo na to, da si je mogoče obetati oblikovanje bistveno močnejše koalicije, kot smo ji bili priča v obdobju od zadnjih državnozborskih volitev, in posledično manj politične nestabilnosti," je zapisal. Prvi korak nove koalicije bi morala biti ponovna vzpostavitev Ekonomsko-socialnega sveta in socialnega dialoga, v okviru katerega bi bilo treba usklajevati prihodnje ukrepe, je prepričan Počivavšek. Prav tako v Pergamu menijo, da bi Slovenija nujno potrebovala socialni sporazum, k sklenitvi katerega bi morala nemudoma pristopiti nova vlada.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je za STA ocenil, da so državljanke in državljani zelo jasno povedali, da želijo živeti v drugačni državi od te, v katero je Slovenijo peljala dosedanja vlada. "Pravzaprav gre za spoznanje, da smo sedeli na napačnem vlaku, ki pelje v napačno smer, proti Budimpešti in proti iliberalni demokraciji. K sreči je imel ta vlak vmes eno postajo, to so bile te volitve, in ljudje so ob prvi priložnosti skočili z njega," je ponazoril.

"Nedvomno je jasno, da je ta izpraznjena demokracija, to kršenje vladavine prava, poseganje v svobodo medijev, zavržna. Na teh volitvah je bila zavrnjena pot v avtoritarnost," je poudaril.
Kot sindikalist Štrukelj od nove vlade pričakuje takojšnjo rehabilitacijo sindikatov kot zakonitih in legitimnih zastopnikov delavskih interesov ter vrnitev socialnega partnerstva, ki ga je dosedanja vlada "popolnoma razvrednotila". Novo vlado poziva k razmisleku o socialnem sporazumu, najširšem dogovoru v družbi, v katerem bi opredelili ključna ekonomska in socialna vprašanja.

Kot glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pa pričakuje takojšnji začetek pogajanj o sklenitvi stavkovnega sporazuma oz. izpolnitvi stavkovnih zahtev, saj je stavka sindikata "še vedno živa in aktivna". "Če sklepam po odzivih največje stranke na naše stavkovne zahteve pred volitvami, sklenitev stavkovnega sporazuma ne bi smela biti pretežka naloga," je dodal Štrukelj.

Civilne iniciative: 138 zahtev

Pripadniki petkovega protestniškega gibanja in civilne iniciative Glas ljudstva, ki so se po zaprtju volišč zbrali na Trgu republike, od relativne zmagovalke volitev Gibanja Svoboda pričakujejo sestavo raznovrstne levosredinske koalicije. Upajo, da bodo stranke upoštevale 138 zahtev, ki jim jih je v predvolilnem času predala civilna družba.

Aktivistka petkovega protestniškega gibanja Tea Jarc je za STA izrazila navdušenje nad visoko volilno udeležbo, ki je prinesla konec koalicije Janeza Janše. "Vsi rezultati kažejo, da se bomo lahko podali v svetlejšo, bolj optimistično prihodnost," je dejala. Od predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba pričakuje, da bo sestavil raznovrstno levosredinsko koalicijo in ne bo izkoriščal svojega monopolnega položaja. "Upamo, da bo to sodelovanje razširjeno tudi na neparlamentarne stranke in civilno družbo," je dodala Jarc. Aktivistka civilne iniciative Glas Ljudstva, v kateri se združuje več kot 100 civilnodružbenih organizacij, Gaja Brecelj je prav tako navdušena nad visoko volilno udeležbo, saj s tem raste legitimnost vlade. Ob tem upa, da se bo volilni angažma prenesel tudi na lokalne in predsedniške volitve, ki letos še sledijo.
Od nove vlade pričakuje, da bo civilno družbo dojemala kot enakovrednega partnerja in bo z njo sodelovala na način, da bo vključena v odločevalske procese na samem začetku in od nje ne le pričakovala kljukice na koncu. Od Gibanja Svoboda si obeta upoštevanje zavez, ki jih je dala civilni družbi. "Vsem strankam smo dali 138 zahtev z zelo raznolikih področij in veseli me, da so ljudje glasovali po tem, kakšno vsebino jim stranke ponujajo," je Brecelj izjavila za STA.

Gospodarstveniki: Preseganje delitev v dobro gospodarstva

Gospodarstveniki vseh stanovskih združenj si po volitvah želijo predvsem čimprejšnjega oblikovanja vlade, ki bo imela trdno večino v DZ-ju, znala preseči delitve na leve in desne in bo delala v dobro slovenskega gospodarstva. Ob tem opozarjajo na številne izzive, s katerimi se bo morala spopasti, kot sta okrevanje po pandemiji covida-19 in rast cen.

"Pot do bogate države in blaginje vodi skozi spodbudno poslovno okolje, v katerem ljudje lahko veliko zaposlujejo in ustvarjajo. Za solidarnost in socialno državo namreč največ naredijo prav gospodarski razvoj in investicije, ki odpirajo kakovostna delovna mesta, ta pa prinašajo prihodke za zdravstvo, pokojnine in socialno varnost nasploh," je po volitvah poudarila izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

Slovenija se, kot so izpostavili v združenju, spopada z zelo pomembnimi izzivi, kot so okrevanje po pandemiji, visoka inflacija ob zmanjšani gospodarski rasti, višanje cen energentov in drugih surovin, pomanjkanje materialov, komponent ter prekinitve v dobavnih verigah. "Zato je nujno potrebno, da se gospodarstvo in država povežeta ter sodelujeta pri oblikovanju skupne strategije okrevanja in iščeta rešitve, ki bodo pozitivno vplivale na delovanje naših podjetij in s tem za stabilno prihodnost," so poudarili. Prav tako se mora končati "našivašizem" v podjetjih v državni lasti, kar škoduje celotnemu gospodarstvu in mednarodnemu ugledu slovenskega poslovnega okolja. Za korporativno upravljanje je ključno, da vodenje podjetij in drugih organizacij prevzamejo sposobni, strokovni, izobraženi in profesionalni menedžerji, usmerjeni v razvoj, so poudarili.

Po mnenju predsednika SBC-ja – Kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika izid kaže, da so levi volivci razočarani nad etabliranimi strankami, ki so jim doslej zaupali. "Osebno sem pričakoval višji rezultat SD-ja," je zapisal za STA. NSi je medtem po njegovem mnenju edina stranka, ki ni doživela volilnega poraza, dobila je še več glasov kot v prejšnjem sklicu parlamenta. Misli, da je razlog za to njihovo delo in dober gospodarski program, ki podpira podjetništvo. Glede zmage, ki se nasmiha stranki Gibanje Svoboda, pa je dejal, da so z njenim vodjem Robertom Golobom v SBC-ju – Klubu slovenskih podjetnikov ugotovili, da imajo podobne cilje. "In s to volilno zmago se gotovo odpira nova perspektiva v državi," je še zapisal Pečečnik.

V malem gospodarstvu si želijo predvsem stabilne vlade, ki bo znala povezati leve in desne ter bo delala za blaginjo slovenskega gospodarstva. "Pričakujemo, da bo Golob sestavil takšno vlado, da bo dejansko imela večino v DZ-ju," je za STA dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Prav zaradi volitev so na OZS-ju tudi prestavili forum obrti in podjetništva, na katerem obrtniki in podjetniki tradicionalno vladi predstavijo svoje zahteve, na čas po volitvah. "Na njem bomo vlado povprašali, kaj bo storila za slovensko gospodarstvo, predvsem malo," je dejal Meh in si med drugim vnovič zaželel ministrstva za malo gospodarstvo. Želi si tudi, da se ne bi več pogovarjali o minimalnih plačah, pač pa se začeli pogovarjati o dostojnih plačah za dostojno življenje ljudi.