Največ pritožb je še vedno vloženih s področja zagotavljanja varnosti v cestnem prometu, sledita pa področji javnega reda in miru ter preprečevanja in odkrivanja kriminalitete. Foto: BoBo
Največ pritožb je še vedno vloženih s področja zagotavljanja varnosti v cestnem prometu, sledita pa področji javnega reda in miru ter preprečevanja in odkrivanja kriminalitete. Foto: BoBo
policisti
Generalni direktor direktorata za policijo je ugotovil, da je pritožb glede na obseg policijskega dela razmeroma malo, se pa povečuje delež utemeljenih pritožb. Foto: BoBo
Lani 358 pritožb na delo policistov

Tako je ob predstavitvi letnega poročila na notranjem ministrstvu pojasnil generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Lado Bradač, ki pravi, da je nadzor nad policijo v Sloveniji obsežen in temeljit.

Poleg parlamentarnega, sodnega in tožilskega nadzora ter nadzora varuha človekovih pravic so tu aktivne tudi nevladne organizacije, kar se je pokazalo zlasti pri spremljanju migrantske problematike, je spomnil.

Poleg prebežniške krize je delo policije lani zaznamovala še policijska stavka, ki se je začela sredi novembra, v okviru katere se je nekoliko zmanjšal obseg dela policije in posledično število pritožb, je še pojasnil Bradač.

Teh je bilo po besedah vodje sektorja za pritožbe zoper policijo Gregorja Hudriča lani 358, kar je 11 odstotkov manj kot leta 2014. "Res pa je, da je policija lani izvedla okoli 15 odstotkov manj ukrepov," je izpostavil Hudrič. Kot je dodal, skoraj polovica pritožb ni izpolnjevala pogojev za obravnavo v pritožbenem postopku.

Še vedno največ jeze na cesti
Največ pritožb je še vedno vloženih s področja zagotavljanja varnosti v cestnem prometu, sledita pa področji javnega reda in miru ter preprečevanja in odkrivanja kriminalitete.

Glede vsebine pa so se pritožbe največkrat nanašale na uporabo različnih policijskih pooblastil, na nedostojno komunikacijo in domnevno neukrepanje policistov. Pri tem pa je po Hudričevih besedah ugoden podatek, da se jih je najmanj nanašalo na uporabo prisilnih sredstev.

Vodja policijske enote ali pritožbeni senat
Pritožbe zoper delo policistov sicer obravnavajo na dveh stopnjah. Milejše očitke obravnavajo v pomiritvenem postopku vodje policijske enote in pritožniki. Hujše pritožbe pa obravnava pritožbeni senat, ki je sestavljen iz dveh predstavnikov javnosti in enega predstavnika ministrstva za notranje zadeve.

V pomiritvenem postopku so lani obravnavali 145 pritožb, od tega jih je bilo 74 uspešno zaključenih. "Prvič po nekaj letih ugotavljamo, da se je več kot polovica pritožnikov strinjala z ugotovitvami vodij policijske enote, kar je spodbuden podatek," je poudaril Hudrič.

Povečuje se delež utemljenih pritožb
Med neuspelimi pomiritvenimi postopki so jih 33 obravnavali na senatu. Poleg omenjenih so še 44 pritožb pred senatom obravnavali neposredno. Kot je dodal Hudrič, so po končanem pritožbenem postopku zaradi suma, da je utegnil policist storiti kaznivo dejanje, v štirih primerih tudi sami obvestili specializirano državno tožilstvo.

Generalni direktor direktorata za policijo je končal s tem, da je pritožb glede na obseg policijskega dela razmeroma malo, se pa povečuje delež utemeljenih pritožb. Leta 2012 jih je bilo 13 odstotkov, lani pa 23,4 odstotka, je dejal. Na podlagi ugotovitev so policiji posredovali tudi priporočila, ki se med drugim nanašajo na krepitev spoštljivega obnašanja policistov do strank v postopkih.

Lani 358 pritožb na delo policistov