Delovno in socialno sodišče je marca lani zavrnilo tožbo nekdanje predstojnice oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo zoper UKC Ljubljana, v kateri je zahtevala, da sodišče ugotovi, da je bila njena razrešitev nezakonita. Vrnitve na staro delovno mesto oz. na prejšnjo funkcijo ni zahtevala, terjala pa je pravice, ki jih je imela na položaju, s katerega so jo razrešili, to je položajni dodatek.

A je prvostopenjsko sodišče očitno zavzelo stališče, da v tem primeru sploh ni mogoče uveljavljati sodnega varstva, in zato na obravnavi 16. februarja sploh niso ugotavljali, ali je bila razrešitev zakonita ali ne.

Zahtevati bi morala, da delodajalec odpravi kršitev
Višje sodišče je ob tem pojasnilo, da bi morala Žvanova, če je menila, da jo je delodajalec razrešil nezakonito in s tem kršil pogodbo o zaposlitvi, pisno zahtevati, naj delodajalec odpravi kršitev. Če UKC tega ne bi storil v osmih delovnih dneh, bi lahko v 30 dneh zahtevala sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Ker pa te procesne predpostavke niso bile izpolnjene, je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrglo.

Sodišče je še pojasnilo, da je bila Žvanova razrešena 5. februarja 2015, 20. februarja pa je z delodajalcem sklenila novo pogodbo kot zdravnica specialistka. Po sodni praksi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi že sama pomeni prenehanje veljavnosti prejšnje pogodbe, zato je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti prejšnje pogodbe pravilno zavrnjen, navaja časopis Delo.