Starejši prostovoljci po besedah pobudnice programa Mateje Kožuh Novak socialnim delavcem bistveno olajšajo delo. Foto: BoBo
Starejši prostovoljci po besedah pobudnice programa Mateje Kožuh Novak socialnim delavcem bistveno olajšajo delo. Foto: BoBo
Matjeta Kožuh Novak
Starejši težko prodirajo s svojimi idejami, mlajši jih ne dojemajo kot dejavne državljane, ampak kot odpad, zato projekt težko napreduje. Zadnja štiri leta se je ustavilo, ker država ne da dovolj denarja, je stanje opisala njegova pobudnica in nekdanja predsednica Zdusa Mateja Kožuh Novak . Foto: BoBo

Prostovoljski program Starejši za starejše, ki ga usklajuje Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in ki v sedanji obliki obstaja od leta 2004, sta za nagrado predlagala evropska poslanca Igor Šoltes in Ivo Vajgl.

Nagrado je ob navzočnosti skupine prostovoljk in prostovoljcev iz programa prevzela njegova pobudnica in nekdanja predsednica Zdusa Mateja Kožuh Novak, ki upa, da bo priznanje EU-ja spremenilo mačehovski odnos države.

"Starejši težko prodirajo s svojimi idejami, mlajši jih ne dojemajo kot dejavne državljane, ampak kot odpad, zato projekt težko napreduje. Zadnja štiri leta se je ustavilo, ker država ne da dovolj denarja," je stanje opisala Kožuh Novakova in dodala, da prostovoljci delajo zastonj, vendar je treba plačati potne stroške, če uporabljajo avtomobil. Denar je potreben tudi za 300 koordinatorjev, ki izobražujejo in usklajujejo 4.000 prostovoljcev, je pojasnil.

Za sedanje delovanje programa, ki pokriva okoli 60 odstotkov Slovenije, potrebujejo po navedbah Kožuh Novakove 600.000 evrov na leto, za delovanje po celotni Sloveniji pa bi potrebovali milijon na leto, od tega polovico od države.

"Nekatere občine res pomagajo, država pa je bolj mačehovska, da vsako leto, ampak absolutno premalo," je poudarila Kožuh Novakova po prevzemu nagrade v Bruslju.

Starejši prostovoljci po njenih besedah socialnim delavcem bistveno olajšajo delo. "Najdražje v Sloveniji je umiranje v bolnišnici. Če nekoga zanemariš, pristane v bolnišnici in umira v bolnišnici. To bi radi dopovedali politikom in strokovnjakom," je še opozorila.

Država ne prepozna projekta
Tudi Šoltes je okrcal državo: "Na koncu prostovoljcem ne ostane niti za par čevljev. To je žalostno. Pa ne gre samo za simboliko enega para čevljev, ampak za to, da se projekt prepozna kot projekt države." Država bi morala po njegovih besedah prepoznati pomen tega edinstvenega projekta, ki temelji na vrednotah, ki zdaj v Evropi še kako manjkajo, in ga vključiti v proračun, ne da živi v paralelnem svetu.

Oster je bil tudi evropski poslanec Vajgl, ki si prav tako obeta, da bo zdaj tudi politika prisluhnila. "Vedno več bo starejših ljudi in vedno več pomoči bodo potrebovali in ni prav, da si sami pomagajo, ob strani jim mora stati celotna družba," je poudaril.

49 nagrajencev
Evropski parlament vsako leto podeli nagrado državljan Evrope za spodbujanje evropskega duha in vrednot. Leta 2013 jo je na primer prejel tržaški pisatelj Boris Pahor.

Letos je nagrado prejelo 49 nagrajencev. Precej jih je dejavnih na področju begunske tematike, med dobitniki nagrade pa je na primer tudi irska organizacija proti brexitu.

Za delovanje po vsej Sloveniji bi od države potrebovali pol milijona evrov na leto.