Vaša ocena: 
Ocena 4,4 od 7 glasov
Ocenite to novico!
| Prostovoljci ste elita, ki vas odlikujeta dobrosrčnost in pogum, saj se lotevate težav, ki jih mnogi želijo prikriti. | ||
| Barbara Miklič Türk v govoru na sedmem Slovenskem kongresu prostovoljstva. | ||
Po dveh letih so pretekli teden v Debelem Rtiču pripravili Slovenski kongres prostovoljstva, ki je bil namenjen predvsem oblikovanju smernic razvoja prostovoljstva v prihodnosti.
Sedmi kongres prostovoljstva so naslovili "Moč prostovoljstva pri dvigu kakovosti življenja in odpravi revščine". In prav revščina se je med dvodnevnim kongresom večkrat omenila. Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos je tako med drugim dejala, da prostovoljstvo na različne načine blaži posledice revščine in lahko nadomesti marsikaj, kar se plačuje z denarjem.
Tako je navedla primer, ko starši zaradi nizke izobrazbe ne znajo pomagati svojim otrokom pri učnih težavah, hkrati pa jim tudi ne morejo plačevati inštruktorja, zato je poudarila pomen prostovoljcev, ki otrokom pomagajo pri učenju.
"Elita, ki jo odlikuje dobrosrčnost"
Kongresa se je udeležila tudi prva dama Barbara Miklič Türk, sicer ambasadorka prostovoljstva. Prostovoljcem je dejala, da so elita, ki jih odlikujeta dobrosrčnost in pogum, saj se lotevajo težav, ki jih mnogi želijo prikriti.
| KAKO DELUJE PROSTOVOLJSTVO? Prostovoljstvo deluje na različnih področjih - socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih primerih (gasilske organizacije, reševalci) in na mnogih drugih področjih. Prostovoljna dela opravljajo ženske in moški, mladi ljudje in otroci, ljudje srednjih let in starejše osebe, pomagajo pa lahko vsi ljudje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj ni načelnih omejitev. Vir: www.prostovoljstvo.org |
Kljub vsem tem spodbudnim besedam pa se je spregovorilo tudi o težavah, ki jih ta društva imajo. Mirko Vaupotič iz Zveze društvenih organizacij je poudaril, da država nevladne organizacije prepogosto vidi zgolj kot porabnike denarja, čeprav je vrednost dela, ki ga opravijo, desetkrat večja od sredstev, ki jim jih nameni država. Sicer pa so v dveh dnevih kongresa obravnavali še prostovoljstvo med mladimi, starejšimi in ranljivimi skupinami. Beseda je tekla še o programih prostovoljstva na Zahodnem Balkanu, sistemskem urejanju prostovoljstva in vlogi države na tem področju.
Aktivnost v dobro drugih ali družbe
Če že govorimo o prostovoljstvu, pa moramo tudi pojasniti, kaj to je. V pogovoru pred nekaj več kot letom dni nam je vodja Centra za razvoj in promocijo prostovoljstva na Slovenski filantropiji Primož Jamšek dejal, da se kot prostovljno delo opredeljuje aktivnost posameznika, ki jo ta opravlja v dobro drugih ali družbe, na podlagi svoje lastne odločitve in brez pričakovanja koristi drugih. Prostovoljstvo je lahko tudi že nekaj, kar opravljamo za svoje prijatelje, družino ali sosede. Obstaja tudi organizirano prostovoljno delo, ko svoj čas posvečamo drugim prek organizacij, hkrati pa tega nismo dolžni narediti zaradi prijateljskih ali družinskih vezi.
Po podatkih raziskave Slovenske filantropije za leto 2008 je 183 tisoč prostovoljcev iz 3.255 organizacij opravilo 15 milijonov prostovoljnih ur. Za dan prostovoljstva so Združeni narodi leta 1985 izbrali 5. december, drugo leto pa bomo praznovali evropsko leto prostovoljstva.
Prostovoljstvo ne bi bilo potrebno, ker ne bi bilo revščine.
Potem bi danes upravičeno proslavljali praznik kulture!