Četrt stoletja po prisegi prve demokratično izvoljene slovenske vlade je takratni predsednik vlade Lojze Peterle na Brdo povabil svoje nekdanje ministre. Foto: BoBo
Četrt stoletja po prisegi prve demokratično izvoljene slovenske vlade je takratni predsednik vlade Lojze Peterle na Brdo povabil svoje nekdanje ministre. Foto: BoBo
Ministri Demosove vlade se so zbrali na Brdu

Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila 1990 je namreč zmagala koalicija Demos, ki ji je tako pripadla tudi pravica do mandatarja. To je kot predsednik stranke, ki je med strankami koalicije dobila največ glasov, postal predsednik SKD-ja Lojze Peterle.

Ta se je bil funkciji sprva sicer pripravljen odpovedati v korist predsednika Demosa in predsednika takratnega SDSS-ja Jožeta Pučnika, a je ta ponudbo po premisleku zavrnil.

Peterletova vlada je imela 27 ministrov in ministric, v njej pa so bili SKD, SDSS, SDZ, SLS, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije. V slabih dveh letih, kolikor je bila na oblasti, je tudi ob delnem sodelovanju opozicije sprejela nekatere ključne dokumente, ki so bili potrebni za izpeljavo slovenske osamosvojitve ter nastanek in uveljavitev slovenske države.

Srečanje na Brdu pri Kranju
Ministri prve demokratično izvoljene slovenske vlade so se ob njeni 25. obletnici na pobudo njenega predsednika, danes pa evropskega poslanca Peterleta, sešli na srečanju na Brdu pri Kranju.

V pogovoru, ki se ga je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, so obudili spomin na čas izpred četrt stoletja in se dotaknili tudi aktualnih družbenih razmer.

Za Peterleta najuspešnejša vlada do zdaj
Peterle je v izjavi za medije po srečanju poudaril, da je Demosova vlada v kratkem času dosegla rezultate, ki so neprimerljivi z drugimi. Osamosvojitev je bila najodgovornejša naloga, ki jo je prevzela ta vlada in jo s podporo parlamenta tudi izvedla. "Ta vlada je pustila za seboj izkušnjo enotnega in učinkovitega delovanja izvršilne oblasti," je poudaril.

Med njenimi uspehi je Peterle ob osamosvojitvi naštel tudi uvedbo lastnega denarja, demokratične reforme, mednarodno priznanje in spremembo negativnih teženj v gospodarstvu. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi daljši mandat te vlade pomenil drugačno Slovenijo. "Trendi, ki smo jih takrat zastavili z reformami, so se potem obrnili precej nazaj," je pojasnil.

Tudi Demosova vlada je bila pisana, a vsi so imeli isti cilj, pa je poudarila takratna ministrica za delo Jožica Puhar. Nikdar niso obnavljali tega, da so različni, pač pa so se ravnali po programu. "Mislim, da bi se iz tega lahko tudi današnji marsičesa naučili," je še dejala Puharjeva.

Ministri Demosove vlade se so zbrali na Brdu