Referendum 2018
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 34 glasov Ocenite to novico!
Matej T. Vatovec, Levica
Matej T. Vatovec, Levica Foto: Osebni arhiv

Dodaj v

Referendum o 2. tiru: Stališča predstavlja Levica

MMC-jevi intervjuji v okviru referendumske kampanje o drugem tiru
8. maj 2018 ob 09:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

Svoja stališča v okviru vnovičnega glasovanja na referendumu o drugem tiru predstavlja Levica. Zanjo je odgovarjal Matej T. Vatovec.

Na MMC-ju smo v okviru referendumske kampanje o vnovičnem odločanju o zakonu o drugem tiru pripravili pisne intervjuje z organizatorji kampanj, ki so se prijavili za sodelovanje. Vsi so odgovarjali na enakih pet vprašanj.

Intervjuji, ki jih objavljamo, niso lektorirani, prav tako so objavljeni brez kakršnih koli vsebinskih posegov. Za vsebino odgovarjajo organizatorji.


Predstavite vaše stališče do drugega tira. Ga potrebujemo in zakaj?
Da, drugi tir potrebujemo. Omogočil bi preusmeritev tovornega prometa s cest na železnico, kar bi razbremenilo cestno omrežje in zlasti okolje, ter zanesljivejši javni potniški promet. A nič od tega se ne bo zgodilo samo po sebi: potrebne bodo tudi administrativne omejitve cestnega tovornega prometa in višje cestnine za tovorni promet. Izgradnja drugega tira bo vplivala tudi na povečanje pretovora v Luki Koper. Ob tem se je potrebno zavedati, da pretovor ne bo smel rasti neomejeno, ker bi to preveč obremenilo okolje.

Celotna investicija bo smiselna le, če bosta družbi Luka Koper in Slovenske železnice, ki z njo največ pridobita, ostali v javni lasti in če bo končno odpravljeno nezakonito izkoriščanje pristaniških delavcev v Luki Koper. V nasprotnem primeru bomo gradili drago infrastrukturo z javnimi sredstvi zato, da bo z njo služil zasebni, najverjetneje tuji kapital.

Kako bi ga morali projektirati oziroma kako bi morala potekati trasa in zakaj?
Sedanja trasa ustreza najvišjim tehničnim standardom, kar je pomembno za pridobivanje evropskih sredstev. Zavedati se je treba tudi, da se proga ne gradi za sedanji obseg in hitrost prometa, ampak za prihodnost, ko bo zaradi modernizacije drugih odsekov možen hitrejši promet na celem omrežju.

Seveda se javnost upravičeno sprašuje, ali ne bi mogli najti cenejše trase, ki bi bila tehnično sprejemljiva. A ta vlak je že odpeljal: novi projekti in prostorski načrti bi zavlekli začetek gradnje do te mere, da bi se lahko zgodilo, da bi bila prej končana obvozna železnica preko Avstrije.

Kakšna mora biti finančna konstrukcija gradnje 2. tira, koliko bi lahko največ stal?
Predstavniki civilne družbe so morali od vlade dobesedno izsiliti racionalizacijo investicije in gradnjo servisnih predorov v polnem profilu, da bodo lahko uporabljeni tudi kot druga cev dvotirne proge. Ni izključeno, da so možne dodatne racionalizacije: ravno zato smo že ob obravnavi zakona predlagali ustanovitev neodvisnega nadzornega organa (finančno-projektnega sveta), ki bi odgovarjal direktno državnemu zboru. Po sedanjem zakonu bi namreč vse člane tega organa imenoval kar infrastrukturni minister, ki je del problema, ne rešitve.

Kakšno je vaše stališče do sodelovanja tujega partnerja pri tem projektu?
Udeležbi tujega kapitala nasprotujemo, ker se zavzemamo za to, da tako infrastruktura kot prihodki, ki jih bo ta ustvarjala, ostanejo v naših rokah. Udeležba madžarskega kapitala bi imela tri negativne posledice: (1) Madžarska bi preko solastništva projektne firme 2TDK postala solastnica drugega tira; (2) Madžarska bi prejela polovico dobička 2TDK, čeprav bo Slovenija sama zagotovila subvencijo za njegovo obratovanje (t. i. plačilo za dosegljivost); (3) Madžarska bi bila upravičena tudi do vezanih poslov, med drugim tudi do zmogljivosti v bližini koprskega pristanišča.

Vse to bi na dolgi rok bistveno podražilo investicijo, ker Orbanova vlada ni dobrodelna ustanova, ampak želi to izkoristiti za povečanje svojega geostrateškega vpliva. Ker bo soodločala o poslovanju 2TDK, bo imela vpliv na obratovanje proge, ta vpliv pa bi lahko izkoristila za doseganje drugih političnih ciljev. Madžarska seveda zahteva donos na vloženi kapital, torej polovico dobička, čeprav ne bo prispevala nič k subvenciji za obratovanje proge. Dodatne finančne koristi bi imela od vezanih poslov, tj. od same gradnje in izkoriščanja tira, kar je glede na to, da proga poteka po našem ozemlju in da bomo morali veliko večino sredstev za gradnjo in obratovanje zagotoviti državljani Slovenije, ponovno nesprejemljivo.

Če Slovenija do leta 2020 zagotovi manjkajočih 200 mio EUR kapitala, se to ne bo zgodilo. Manjkajoči kapital je sposobna zagotoviti brez dodatnega zadolževanja ali omejevanja drugih infrastrukturnih projektov, npr. 3. razvojne osi. Glavni vir so dodatna sredstva, ki se bodo zbrala zaradi rekordne rasti BDP-ja. Če pa bi že morali poseči v druge proračunske postavke, bi sredstva zagotovili tako, da bi zmanjšali izdatke za oboroževanje, ki tako ali tako ne bi koristilo obrambi Slovenije, temveč interesom Nata in tuje vojaške industrije. Vlada namerava za oborožitev 2 bataljonskih bojnih skupin namreč zapraviti 1,2 mlrd EUR, kar je več, kot bo stal ves 2. tir, vključno z razširjenimi servisnimi predori. Samo prvih 56 oklepnikov boxer naj bi stalo 280 mio EUR, torej bistveno več kot kapitalski vložek Madžarske, ki ga je treba nadomestiti.

Naštejte tri največje pomanjkljivosti ali pa dobre rešitve obstoječega projekta 2. tir?
Največja pomanjkljivost je predvidena udeležba tujega kapitala. To bi podražilo projekt, zato ker bi Madžarska participirala samo pri donosnih delih projekta, ne pa tudi pri subvencioniranju nejgovega obratovanja.

Druga velika pomanjkljivost projekta, kot je zastavljen v zakonu, je pomanjkljiv nadzor. Po valdnem predlogu bo projekt nadzoroval finančno-projektni svet, katerega člane bo imenoval minister za infrastrujkturo, kar seveda ne zagotavlja niti transparentnosti niti učinkovitosti nadzora.

Tretji problem pa je ekipa, ki projekt vodi. Minister Gašperšič in ljudje iz njegovega kroga so v začetku mandata projekt diskreditirali, zato da so potem kot rešitev predlagali javno-zasebno oziroma javno-javno partnerstvo, skratka neko obliko privatizacije. Pri tem so šli tako daleč, da so hoteli pravico do črpanja evropskih sredstev vezati na kapitalsko udeležbo Madžarske oziroma tujih držav.

Zakon je mogoče popraviti, tako da se prepove udeležbo tujega kapitala in ustanovi neodvisno nadzorno telo, ki bo odgovarjalo samo parlamentu. Vladne ekipe, ki hoče na vsak način preprečiti, da bi drugi tri ostal v naših rokah, pa ni mogoče popraviti. Treba jo je odsloviti.

Odgovarjal je: Matej T. Vatovec

A. K. K.
Prijavi napako
Komentarji
pohorjezeleno
# 08.05.2018 ob 10:02
A so že odpustili šefa javnih razpisov pri maketi? In pa vse njegove nesposobne podrejene, ki so si priivoščili to "napako"?
božo1
# 08.05.2018 ob 09:39
Levica premore od vseh strank največ razsodnosti. Se pravi ni problema zakona popraviti, kljub temu, da bo ta zaradi ne doseženega kvoruma na referendumu, obstal.
vojko v
# 08.05.2018 ob 10:02
Vedno znova se zabavam, ker Levico ostale stranke želijo diskreditirat za raznimi "Venezuelami", v resnici pa edino Levica vedno dobro argumentira svojo pozicijo in želi biti vsebinska.
Franc 1952
# 08.05.2018 ob 10:11
Briga me tale referendum, ne bodo me ponovno videli! Za nos se pustim vleči, saj sem že četrto desetletje poročen, nategovati se pa še ne pustim vsakemu!:(
Bolek
# 08.05.2018 ob 09:51
Nova proga mora biti dvotirna, tudi zaradi tega, kar je napisal gospod Sever (Skupnost Črni kal):

"Po meni poznanih podatkih, ki sem jih pridobil od stroke, je ocena za dvotirno progo Divača Koper cca 1miljardo in 300 milijonov. Če pa bi se slučajno politika odločila za gradnjo dvakrat po en tir pa cca 2 milijardi in več."

Pa ne samo zaradi tega, treba je tudi upoštevati, da bi dograditev proge v bodočnosti ponovno obremenjevala prebivalce in tudi okolje, ter ovirala normalno obratovanje nove proge.
igor-za
# 08.05.2018 ob 12:33
Korektno povedano.
aktivist
# 08.05.2018 ob 11:33
Bravo Levica. Edina stranka z razumom. Vse ostale meljejo v prazno
Bivši uporabnik
# 08.05.2018 ob 10:23
Drugače pa, EU predpisi terajo tovorne vlake pod zemljo? Menjavo voznega parka, da sploh sme voziti pod zemljo? Stolpnice nad križišči glavnih železnic zakopanih 25 m pod zemljo (kar bo logiki tega 'drugega' tira še sledilo. Dobre kalkulacije za investicijo pa da ne vsebujejo stroškov vzdrževanja obstoječe proge med gradnjo do ukinitve in samih stroškov ukinitve, pa da poskrbijo, da napihnejo investicijo in čim ve dobijo od EU, sami manj plačajo oz spet dobijo, da vse zadržijo v lasti upravitelji ... ko stroške plačila se pa prenese na druge? A to je v redu projekt? Poskušajo vina, verjetno; komisarji pa rihtajo denar?
BKn
# 09.05.2018 ob 18:25
Se strinjam. Brez zunanjega kapitala, Slovenija naj to zgradi sama. Le v delu ki se nanasa na Slovensko vojsko ne. Levica najraje ne bi vojske, a povelicuje jugo, ki je za to namenila vsaj 5x toliko. A vseeno, tukaj imajo prav. Tudi javno-javno partnerstvo nima smisla, zadolzevanje Madzarske je tudi drazje kot zadolzevanje Slovenije. Tudi iz NEK-a bi se lahko nekaj naucili. Sami nesporazumi s Hrvati, zato mora to Slovenija izvesti na lastne stroske.
Bivši uporabnik
# 09.05.2018 ob 10:11
božo1

Nekaj danes dopisanega v neko staro zadevo bom aktualiziral. Zato in pa v ilustracijo: Ni vsak partizan za komunizem, še sploh če se želi upor proti okupatorju ceniti.

Podobno je s tem vprašanjm družbe. Ni socializem edini, ki omenja družbo. In on jo spet enači z upravitelji ter zagovarja oblast; svojo. Gre ta desen način 'zaščite' družbe - z oblastjo, ki se pa na levo tlači. Ostala desna jo pa kot rivala na levo odriva. Vse pri nas je desno, da kar smrdi, vključno s tole 'levico'. Gre zgolja za levo frakcijo desne opcije. Ne trdim pa, da kdo na desni vse dela apriori narobe. Ni nujno. Le bistva ne bo nikoli naredil, da bi potem pa ves čas počeli, kar bi bilo dobro za vse.
Bivši uporabnik
# 09.05.2018 ob 09:30
božo1

V politiki gre vedno za družbo. Pa za hierarhijo oz. ta načine, kako družbo spraviti v ospredje. Socializem si ta pojem prilasti. Ni pa njegov. Levo je v bistvu politična opcija, ki ščiti celoto pred vsako oblastjo, tudi pred lastno. Desno pa opcije, ki kao ščitijo družbo pred oblastjo drugih (najprej pa spet oblast), ki torej ki kao ščitijo družbo z oblastjo... V prvm primeru gre za mir, ko se pooblastila oblasti manjša, veča pa vlogo celote, v drugem pa za vojno, če poenbostravim, ko se veča pooblastila oblasti. Način je desen ali pa lev. No in socialistični je prej desen, kot lev. Le navidezno levo je.

Ker točno socializem še sploh kar enači oblast in ljudstvo. Nasplošno gre pa za to, ali bo na vrhu hierarhije družba ali država in oblast. Kakšen način ubrati, za isti smoter, kje ta pride prej in nujno do izraza (zaščita celota)... Ali tako, da z ustavo celote ločeno ne opredeliš in upravitelju (Država) daš polna in lastniška pooblastila, zato, da bo nekoč (v ustavi) celoto priznaval, ali pa tisto celoto v ustavi opredeliš ločeno od Države, kot celoto, ki ne upravlja (socializem trdi, da pa ja, da je kaša golaž) ...

Ne gre pa samo za vprašanje ali se sme oblast in ljudstvo enačiti, upravitelja in neupravitelja, del in celoto, pač pa v tem smislu tudi Državo in državo v smislu celote, družbe. Za zaveze gre, ki se odražajo v makro knjigovodstvu in knjigovodstvu, in za makro-knjigovodske pravne osebe oz. postavke. Za hierarhijo pač.

Tej stranki štejem v dobro, da se s pojmom celota ali družba ukvarja, ne štejem ji pa v dobro načina, ki ga zagovarja, ko znova vse istoveti. Zmanjšuje zaveze do celote in spet celote ne opredeli ločeno od Države kot subjekta, ki upravlja. Družba je zanjo samo en del upraviteljev, s čimer recimo ne ščiti okolja, skupnih zadev vsem, zanamcev ... Ker tu je problem. Na makro nivoju najprej.
Bivši uporabnik
# 09.05.2018 ob 09:04
božo1

Enkrat sem dal kratko pripombo in glede 2. tira, drugič pa daljši in na temo če je socialistična leva opcija res sploh leva. V tem sem se razgovoril, ker se mi zdi pomembno. Ni šlo za kasho in tisto znano polemiko, ki vse enači. Tudi ne gre za različno poimenovanje istega, pač pa za isto poimenovanje različnega. Ko levo ni levo, pač pa bi bilom levo nekaj drugega. Sedaj se reče nečemu kaša ali kasha, čeprav je eno golaž, kaša pa drugo...

Da je socialistično levo v resnici desno - o tem sem govoril. Da gre v tem primeru za nepravo levo opcijo, za levo frakcijo desne (ta Levica ima v programu demokratični socializem), pa da imamo mi same desne opcije. Da je socializem v resnici leva frakcija desnih opcij (diktature). Da se ga desno opcijsko namenoma kot levo opcijo označuje, čeprav je samo leva frakcija desne opcije. Pa da to vpliva na ustavo. Pa da ostalo je dim, ne ustava.

To vpliva potem tudi na predloge glede 2. tira. Opcija se direktno pozna na kalkulacijah ob (vseh) makro investicijah. Tista 'javnost' je sinonim za družbo, za davkoplačevalsko celoto. Mi je v ustavi opredeljene ločeno od upraviteljice Države nimamo (to enačenje je utrdil socializem), nakar nimamo postavke v knjigovodstvu.

Upraviteljica Država in tista 'javnost' (sinonim za davkoplačevalsko celoto, družbo, pač nekaj bolj pogovorno povedano, ker tu niti ne grem v detajle) sta pri nas pravno isto. Po ustavi tako, ko to analiziraš, kar pa ni povsod. V ZRN ne. In tako je, čeprav je določitev po naše površna in kontradiktorna že v odnosu na ustavo samo.

Država (upraviteljica) naj bi na koncu investicijo predala v last 'javnosti' (sinonim za davkoplačevalsko celoto, družbo ali ljudstvo; vsaj država in družba sta izraza, s katerima operira ta, po mojem kvazi levica), ev. kupnino za investicijo tudi ipd. Mišljena je kalkulacija, v kateri bi tisti, ki plača, zadevo dobil, oz. ki bi se mu manjšalo davke (celoti, ne samo večalo plače državnem sektorju, ki sploh ni javni po lastništvu). Tistemu (celoti, ločeno od Države opredeljeni, 'javnosti', družbi), ki bo res odplačal kredite, ki mi je investicija namenjena.

Ko bi bil upravitelj in izvajalec (Država) res njej (celoti kot makro-subjektu, ki se ga razlikuje od Države, katera je upraviteljica) zavezan in dolžan narediti vse, da se investicijsko zadevo spelje pravilno. Tako v variantah, kot v končni rešitvi, in z nekim smotrom. Ne pa nasilno in izsiljeno. S polnimi pooblastili upravitelja, nikomur zavezano, samovoljno...

Keč je v makro-knjigovodstvu, prav v tistem politično-opcijskem pristopu, pa seveda s tem tudi v ustavi. V tem, kaj naj bi sploh levo v resnici bilo. Kako popraviti ustavo. Vsako enačenje oblasti in ljudstva, upraviteljev in neupraviteljev, oblasti in ljudstva, češ dac ljudstvo vlada, da družba upravlja ipd., kar je 'trobezljal' ne le socializem, je napaka...

Tudi Država kot subjekt je upraviteljica in to v resnici ni celota (pa pri nas kar je), kateri naj bi bila Država kot upravitelj zavezana enako, kot so vsi ta hip njej ... ona pa kot upraviteljica nikomur oz. kar sama sebi, ker nastopa v dvojni in kontradiktorni vlogi, vodi v zmedo.

V negotovost kar se vsake investicije ali upravljanja ali prodaje investicije oz. vzajemnega dela kapitala tiče. Problem je ustava in poimenovanje opcij. Res točno to. Kot je tale 'levica' sama dejala, mi leve opcije nimamo. Nakar se pa ta kvazi leva (in trdim, da socializem točno to je, je kvazi leva opcija, ta stranka pa tudi) želi spet še bolj na levo pomakniti - se pravi desna tudi na levo vriniti... V tem ni rešitev problemov, pač pa spet napaka.

Ista.
božo1
# 08.05.2018 ob 11:54
tuintam
# 08.05.2018 ob 10:48
Po navadi zaobidem tvojo znanstveno mantro, tale čas za oddih pa sem napolnim s vprašanjem, ki ga velikokrat implenetiraš na MMC-ju.
Nekaj sem se potrudil razumeti kaj želiš povedati, pa ne pridem daleč.
Ukvarjaš se z vprašanjem
- Kaj je javno
- Kaj je državno
- Kaj je družbeno
- Kaj je upravljavsko ? itd., itn

• Javnost opredeljena kot subjekt? Jo ti opredeliš kakor hočeš, je javno(splošno) nekaj s čemer se ima pravico posluževati vsakdo, ki ima pogoje oz.interes in pravico. Javna osnovna šola je za vse, toda za mene ne, ker sem prestar, da bi se še enkrat vpisal!
- Javno je enako državno, ko gre za institucijo ali pa za dobrino, ki se upravlja po zakonskih pogojih, ki jih določa država. Institucija je pravni subjekt, javna dobrina pa je storitev, predmet ali objekt, ki se sme uporabiti po zakonskih(državnih) pravilih
- Luka? Je državna last, ker je večinski lastnik država, ki z njo upravlja po določilih, ki jih sprejme izvoljena oblast od ljudstva, torej na nek način javnost, vsi državljani. Rezultat upravljanja je nek dohodek ali dobrina, ki se uporabi po »državnih"(javnih pravilih).

Ko pa vse tole tvoje zbereš, kako »mi« in kako npr. ZRN prideš do Prešernove zbadljivke
- Al prav se piše KAŠA ali KASHAse šola novočŕkarjov srdita z ljudmi prepira starega kopita; kdo njih pa pravo trdi, to se praša.
kolibri123
# 08.05.2018 ob 11:33
Se strinjam, kar je povedal, pa še vedno ne vem, ali je Levica za referendumski DA ali za NE za 2. tir? Meni se zdi, da je odgovor DA, ampak a je bilo prav razumljeno? Naj mi kdo pomaga pri razsvetljenju.
Sussudio
# 08.05.2018 ob 11:28
Ko o slovenskih železnicah sodijo ljudje ki zagovarjajo preteklo zgodovino, ki je še najbolj zavozila železniški promet na slovenskem...
SFRJ in Albanija sta bili evropski višek nesposobnosti vlaganja v železniški promet.
Bivši uporabnik
# 08.05.2018 ob 10:52
PS

Država in družba ali država v smislu celote nista isto, upravitelj in neupravitelj. Nista isto del celote, ki z vzajemnim delom kapitala upravlja (ki ne bi smel biti upraviteljev knjižno, pa pri nas kar je), in celota, ki ne.
martuljek
# 08.05.2018 ob 10:44
Če prav razumem Vatovca, je potem na referendumu potrebno glasovat z "NE"? Moj glas je v vsakem primeru "NE". Pa ne le zaradi mnenja Vatovca!
Bolek
# 08.05.2018 ob 13:09
Zakon o drugem tiru je ena velika oslarija, kar je potrdilo že več strokovnjakov.
Služi bo samo nekem ovinkarjenju in bodočem zamegljevanju kriminalnih rabot, za gradnjo drugega tira in financiranje pa ni potreben.
Kenzu
# 08.05.2018 ob 12:06
Najslabša stranka in upam, da ne doseže parlamentarnega praga ker je to katastrofa za Slovenijo
Bivši uporabnik
# 08.05.2018 ob 10:48
Traparija je pa, ko si tale kvazi levica dovoli govoriti (podobno ostalim je to, enako ostalim), kako da naj bi bila Luka v javni lasti. Pri nas v javni biti niti ne morte. Po naši ustavi ne. Drugo je pa ZRN, kjer 'javnost' opredelijo in jo priznajo kot subjekt, ki ne upravlja sam. Naši vsi zamenjujejo pojme kot je državno in javno. In to namenoma. Poistovetijo oblast in ljudstvo.

Za ene bi lahko človek rekel, da delajo le napako, medtem ko drugim, i veljajo za boljše, se pa ne da samo napake očitati. V tem je keč. Malo tudi na žalost - saj na splošno mi nagrajujemo osrarije, dobrega pa nikoli ne. Vseeno pa...

Socializem ni levo in lastniško javno ni isto kot lastniško državno. Država je pravna oseba, ki je upraviteljica. Medtem ko država kot celota je pa nekaj, čemur naj bi bila Država kot upraviteljica zavezana...

Ljudstvo in oblast nista isto, a bi naj bilo to opredeljeno z ustavo npr. Pri nas ni. Upravitelja in neupravitelja mi enačimo TUDI na osnovi socializma. Zato bi bilo pametno govoriti o neki šlapariji v ustavi. O kontradiktornost, o prekrivanju vlog, kar se mi gremo. V ustavi celo. Ni isto ščititi ljudstva z oblastjo ali pa pred vsako, tudi pred lastno ipd. Socializem v resnici NI levo. Točno zato ne, ker to, da enači ljudstvo in oblast, počne apriori.

V ZRN so v aferi Treuhand javno pravno ugotavljali, da socialistični družbeni kapital točno zato, ker ni razlikoval družbe in upraviteljev, češ da družba da upravlja in da je en od upraviteljev, da soc. družbeni kapital v resnici sploh ni bil družbeni. Da si ga v diktaturah prisoji subjekt, ki upravlja. V NDR si ga je subjekt upravitelj Država, pri nas upravitelj Združeno delo. Nakar je pri nas ostal last upravitelja, da se mi ni odvzelo lastniških pooblastil. Da bi se jim olajšalo tako upravljanje kot privatizacijo. Z ustavo?

V ZRN (tam) pa danes ustavnopravno vzajemni del kapitala NI državni, pač pa javni. Tam torej kapital ni ostal v lasti upravitelja. V tem je pa gigantska razlika. Oni pa danes 'javnost' priznajo. Davkoplačevalsko celoto ,ki sama ne upravlja, lastnica pa je, da so ji upravitelji vsi zavezani po pogodbi... Da se ne prilaščajo kapitala in pravne identitete celote!

Socializem enači družbo in upravitelja, da upravitelju daje polna pooblastila, podobno kot se to počne v vsaki radikalni obliki kapitalizma, celo proti kateri, a z radikalnostjo nastopa tudi socializem (in podobno, kot se to počne v fašizmu ali nacizmu, s tem da ta dva sta se sfižila v oblastnost že prej, ker pač na tem radikalni sistemi bazirajo) ...

So pametni, zato ne bi smeli delati te enormne napake, ki jo kot država počnemo ... V imenu naših otrok ne.
whitwice
# 08.05.2018 ob 09:31
Vladne ekipe, ki hoče na vsak način preprečiti, da bi drugi tri ostal v naših rokah, pa ni mogoče popraviti. Treba jo je odsloviti.

In z njimi tudi vas Levico. Bye bye.
Bivši uporabnik
# 08.05.2018 ob 10:16
Referendum o 2. tiru: Stališča predstavlja Levica

Gre za levo frakcijo desne opcije. Tako kot je kakšna Nova Slovenija nova samo zaradi priimka Novak, sicer kje pa stara, kot je dejal tudi Tonin. Socializem je v celoti desan opcija, ščioti družbo z oblastjo, ne pa pred vsako, tudi pred svojo... Prva je vsem oblast.

Sicer pa, bajto npr. lahko človek gradi po tipskih, po sanacijskih ... po zanič in po boljših načrtih. Lahko tudi po nartaboljših in vsiljenih...
Tao3
# 08.05.2018 ob 09:29
Udeležba na referendumu bo 11% procentna zaušnica SĐS in zdraharskemu Viliju. Še dobro da jim ni uspelo zminirati tudi Magne!
nepokorni
# 08.05.2018 ob 09:59
Levice ne podpiram, ker bi projekt gradila iz proračuna države. Naj povejo, koga bodo prikrajsali za teh nekaj 100 mio eurov.
Kazalo