Prvi referendum, za uspešnost katerega bi bilo treba doseči kvorum, ni uspel. SDS-u in 46 tisočim podpisnikom zahteve za referendum o arhivski noveli tako na referendumu ni uspelo zavrniti arhivske novele.

Da bi bila novela na referendumu zavrnjena, bi morala proti njej glasovati večina volivcev, ki so glasovati veljavno, hkrati pa bi morala ta večina predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Z izidom so najbolj zadovoljni na ministrstvu za kulturo, medtem ko v SDS-u napovedujejo, da bodo skrbno spremljali izvajanje zakona.

Irgl: Novela ni dobila podpore
Prvopodpisana pod zahtevo za referendum o arhivski noveli, poslanka SDS-a Eva Irgl je z izidom glasovanja zadovoljna, manj pa z udeležbo. "Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore," je dejala v enem izmed prvih odzivov. Za nizko volilno udeležbo je po oceni Irglove več vzrokov. Prvi je, "da smo še vedno mlada demokracija in da se še ne zavedamo dovolj, kako pomembno je, da odidemo na volišča in izrazimo svoje mnenje". Drugi vzrok je, da je "zdaj že razpadajoča koalicija delala vse v smeri, da referenduma ne bi izvedli skupaj z volitvami v Evropski parlament".

Tudi mediji pripomogli k neuspehu?
K temu, da referendum ni uspel, so po besedah poslanske veliko pripomogli tudi mediji, pri "čemer so nekateri zelo eksplicitno še zadnji dan pred volilnim molkom pozivali ljudi, naj se ne udeležijo referenduma". Četrti razlog pa je po njeni oceni to, "da se ljudje, ko govorimo o vprašanjih, ki so vezana na nekdanjo Službo državne varnosti, še vedno bojijo". To, da sta proti noveli glasovali dobri dve tretjini volivcev, sicer po besedah Irglove kaže, da se ljudje zavedajo, da morajo biti arhivi odprti. Napovedala je še, da bodo v SDS-u zdaj skrbno spremljali, kako se novela arhivskega zakona izvaja, posebej pa to, ali se bodo uresničile napovedi kulturnega ministra, da bomo imeli najbolj odprte arhive v Evropi.

Kulturni minister izrazil veselje
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc pa je izrazil veselje, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in so potrdili novelo arhivskega zakona. Po njegovih besedah "nova referendumska zakonodaja nedvoumno potrjuje, kdo je zmagovalec tega referenduma". Ljudje so namreč po njegovih besedah glasovali tako, da so prišli na volišča in glasovali za uveljavitev zakonske novele, pa tudi tako, da na volišča niso prišli. Minister se je zato zahvalil državljankam in državljanom, da so potrdili novelo, pa tudi ekipi ministrstva za kulturo ter Arhiva RS, ki je po njegovih navedbah vložila ogromno znanja v to, da so v potankosti raziskali številne vsebine glede področja arhivov in vodili vsebinsko kampanjo.

Cvelfar: Državni arhiv bo delal lažje
Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je ocenil, da bo državni arhiv zdaj delal lažje, saj se bodo končno lahko posvetili težavam, ki jih imajo s prostori, ter digitalizaciji gradiva. Kot je dejal, so se namreč od sprejetja arhivske novele do danes ukvarjali z vprašanjem referenduma in uveljavitve novele. Manj zadovoljna je predsednica arhivske komisije Andreja Valič Zver, ki pričakuje, da bo imela njena komisija več dela. Po noveli namreč varovanje občutljivih osebnih podatkov velja tudi za funkcionarje nekdanjega režima. Valič Zverova sicer pravi, da bo imela kmalu tudi v praksi možnost preizkusiti, ali besede kulturnega ministra Uroša Grilca, da bomo z novelo dobili najbolj odprte arhive v Evropi, tudi zares držijo. "Če temu ne bo tako, bom kot predsednica arhivske komisije razmislila o svojih nadaljnjih ravnanjih," je dejala.