



Vaša ocena: 



Ocena 2,0 od 8 glasov
Ocenite to novico!
Poslanci so s 44 glasovi za in 28 glasovi proti sklenili, da zahtevo za razpis referenduma o zakonu o izbrisanih pošljejo v presojo ustavnemu sodišču.
Ustavno sodišče bo tako odločalo, ali bi z odložitvijo uveljavitve zakona o izbrisanih ali njegovo zavrnitvijo na referendumum nastale protiustavne posledice. Če zahteva za ustavno presojo ne bi bila sprejeta, bi moral parlament razpisati referendum.
Zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ-ja v Sloveniji so vložili poslanci SDS-a in SNS-a. Koalicijski poslanci so namreč predlagali, naj parlament to zahtevo posreduje ustavnemu sodišču, ki naj bi presodilo, ali bi lahko z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu nastale protiustavne posledice.
Kresal: S čakanjem se nadaljuje protipravno stanje
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je v uvodu med drugim povedala, da je neustavnost izbrisa ugotovilo ustavno sodišče. Vsako zavlačevanje ureditve položaja pomeni, da se protipravno stanje nadaljuje, je poudarila. Zakon o t. i. izbrisanih po njenih besedah odpravlja tudi določene pomanjkljivosti, ki so se pojavile pozneje, denimo, ureja status otrok izbrisanih.
Nikomur nič ne poudarjamo; ne odškodnin, ne državljanstev ne volilne pravice; le urejamo njihov položaj, in še to 18 let po izbrisu, je izpostavila. Referendumsko odločanje o pravicah manjšine bi bilo po njenih besedah protiustavno.
Grims: Zakon sam utemeljen na laži
Kot je poudaril poslanec Branko Grims, SDS, se s stiskami ljudi, ki morda niso znali urediti statusa, politično manipulira, ko se govori, da je šlo pri izbrisu za etnično čiščenje. Eden izmed poslancev je zaradi izbrisa celo potegnil enačaj med holokavstom in osamosvojitvijo, navaja Grims, s čimer po njegovem mnenju koalicija uporablja besede nekdanjih generalov JLA-ja, denimo Aksentijeviča.
Poleg tega vlada trdi, da bo zakon brez finančnih posledic, kar je očitna neresnica, trdi Grims. Ne gre le za odškodnine, tudi pisanje odločbe namreč nekaj stane, potem pa se bodo na sodiščih pojavile zahteve za povrnitev pravic za nazaj, meni poslanec.
Zakon je bil v celoti utemeljen na laži, zato bi moralo po njegovih besedah ustavno sodišče že samo ta zakon odstraniti. Referendum pa je, po drugi strani, ena temeljnih človekovih pravic, saj je ljudstvo edini nosilec oblasti in jo uresničuje neposredno, torej prav z referendumom, še opozarja Grims.
Poleg tega se prvič v zgodovini dogaja, da bodo nagrajeni sodelavci okupatorja, je še poudaril Grims. Za nekoga, ki je padel v vojni za Slovenijo, je določena odškodnina okoli 3.000 evrov, za agresorja pa sploh ni omejena, pravi poslanec SDS-a.
Juri: Referendum bi bil protiustaven
Kot je dejal Franco Juri, Zares, na odpravo krivic še zmeraj čakamo. Trdimo lahko, da gre pri pobudi dveh opozicijskih strank za ponovni poskus razvrednotenja ustavnega sodišča, je dejal, zato v poslanski skupini menijo, da bi bil referendum dveh opozicijskih strank protiustaven. "Res pa nismo kvalificirani, da sodimo o tem; obstaja pa ustanova, ki je kvalificirana za to, in to je ustavno sodišče," je pozdaril.
Zakon ne predvideva izplačila odškodnin, je še dejal Juri. Prav tako po njegovih besedah ne gre za pridobitev državljanstva. Tudi ni res, da si izbrisani niso uredili statusa takrat, ko bi si ga lahko; kot je leta 1999 ugotovilo ustavno sodišče, potrebe po tem ni bilo. Nihče ni mogel siliti prebivalcev Republike Slovenije, ki so imeli tu stalno bivališče, k urejanju statusa, je še poudaril.
Kres: Vprašanje bi moral urejati ustavni zakon
Stališče poslanske skupine SLS-a je predstavil Gvido Kres. Državljani so že povedali, da ne podpirajo izdajanja odločb za nazaj, je opozoril, zato je po njegovem mnenju nujna možnost individualne obravnave. Po mnenju mnogih uglednih pravnikov bi bilo treba o tem odločati vsaj z ustavnim zakonom ali celo s spremembo ustave, je dodal.
Bojimo se, da bi dovoljenje za bivanje dobili nekdanji agresorji, je še dejal Kres. Poudaril je tudi, da niso med podpisniki zahteve za referendum, saj obstajajo druga pereča vprašanja, povezana z gospodarskim stanjem. Pričakuje, da bodo avtorji zakona odstopili, če se bo izkazalo, da bodo glavni učinki sprejetega zakona odškodninski zahtevki.
Urh: Opozicija razsipna
Stališče DeSUS-a je predstavil Anton Urh, ki je povedal, da referenduma ne podpirajo. Menijo, da je skrajen čas, da se krivice popravijo. Začuden pa je nad razsipništvom predlagateljev referenduma, da želijo med krizo davkoplačevalcem naložiti še ta strošek.
Györek: Izbrisani nehomogena "druščina"
Milan Györek, SNS, je povedal, da ne razume, kako je mogoče, da bi nekateri poslanci zakon sprejeli tako na hitro. Kot pravi, so bili pri tem kršeni poslovniški pogoji za obravnavo. Ne drži pa tudi, da ne bo posledic za proračun, je poudaril, saj ta trditev predstavlja zavajanje davkoplačevalcev. Primeri tožb so se po njegovih besedah pojavili že lani, te pa naj bi puščale celo prazen prostor, kjer bi se moral navesti znesek tožbenega zahtevka. Posledice za državni proračun so torej očitne, je dejal.
Poleg tega je skupina izbrisanih zelo nehomogena, ni jih mogoče metati v isti koš, je opozoril. V tej "druščini" najdemo tudi agresorje in izdajalce, tudi špekulante, pa tudi ljudi, ki so bili malomarni ali nevedni. So tudi taki, ki so bili upravičeno odsotni. Zato je nujen selektiven pristop, je dodal.
Anderlič: Pričakujemo lahko, da referenduma ne bo
Anton Anderlič, LDS, pa je opozoril, da se danes ne razpravlja o sami vsebini zakona, temveč o tem, ali bo o referendumu odločalo ustavno sodišče. Znova je opozoril, da je čas za popravo krivic; očitki o tem, da si nekateri niso želeli urediti statusa, pa so bili že velikokrat zavrnjeni, je dejal. Tudi trditve o odškodninah ne držijo, je dodal.
Že iz odločitev ustavnega sodišča v preteklosti je jasno, da lahko pričakujemo, da referenduma ne bo, je prepričan Anderlič.
Potrata: Gre za sovražni govor
Majda Potrata, SD, je opozorila, da je bil zakon v državnem zboru sprejet z večino in tudi brez pomislekov državnega sveta. Referendum pa bi se nanašal na celotno besedilo zakona, zato težko sprejema izjave opozicije, da je bil med izbrisanimi del takih, ki jiim je bila storjena krivica; s tem ko opozicijski stranki zahtevata referendum, se od te distinkcije po njenih besedah namreč distancirata.
Vsesplošno označevanje izbrisanih s špekulanti, agresorji in podobno je sovražni govor, je dodala. Opozorila je tudi, da je že referendum leta 2004 pokazal, kaj se zgodi, če o človekovih pravicah manjšine presoja večina, ki ne čuti nobenih empatij do te manjšine.
zbirajo ekipo, za organiziranje protesta v Kumrovcu, za Dan mladosti 25.
maja tega leta.
Zanimivo pa je, da to idejo podpira tudi skupina podmladka SDS iz Žalca,
predvsem pa njihova šefica Jasna Ajtnik, ki se je že prijavila, na
u...staški protesti v Kumrovcu 25. maja 2010.
:kiss
Res bi me zanimalo!
No, za par kekcev vem...
tako,da nima izhoda iz Sloveije NIKAMOR v Evropo ali pa drugam
po Svetu naj se vozi izključno po Sloveniji med Kranjom in Ljubljano
edino to bi mu dovolil in nič drugega !!
Pri zdravniku čakalna vrsta. Vsi čakamo, ker je pač vrsta nakar pride ena "južnjakinja", ki hoče mimo vrste. Nekaj čakajočih jo zaustavi in ji hoče dopovedati, da mora počakati. Doživeli smo politično predavanje kako smo vsi Slovenci šovinisti, ker morajo tudi oni čakat v vrsti.
V primeru, da si v tistih časih bil označen za šovinista je bilo to eno najhujših označb.
podpišem
Na tem zdaj dela koalicija, in to zelo pospešeno: ko bodo gospodarske razmere postale nevzdržne in v deželici ne bo več mogoče preživeti, jo bodo prebrisani ubrisali čez Kolpo in problema naenkrat ne bo več!
Zelo brihtno, a ne?
Tako referendum ne bo več potreben, ne ne neka stalna prebivališča, ne državljanstva.
Slovenija pa bo samo še zgodovina, ki jo bodo zanamci prebirali v starih razcefranih knjigah.
A kdo pozna kakega Nemca, ki je imel v sLOVEniji s tem kake težave?
ne! ker ostalim tujcem, ki so imeli stalno bivanje in so izpolnjevali pogoje za državljanstvo, pa tega niso vzeli, mi "kazensko" nismo jemali stalnega bivanja.
enako kot ne poznam nobenega Slovenca, ki bi mu v Nemčiji vzeli stalno bivališče, ker izpolnjuje pogoje za državljanstvo, pa tega ne želi vzeti.
ZAKAJ PA BI ???
Saj niso resni.
Ma, kaj se s tem sploh ukvarjamo.
In prav tako tudi stalno prebivališče ni človekova pravica!
Če stanuješ v novo nastali državi, si moraš pač urediti državljanstvo!
A kdo pozna kakega Nemca, ki je imel v sLOVEniji s tem kake težave?
Zarad tistih 5,0% ljdui k je volil LDS in Kresalovko, bo zdej Slovenija plačevala stroške. To je demokracija a ne?
Vse se odloča drugje kot pa pri ljudstvu. Zakaj pol sploh še volmo v DZ, če smo pri takih stvareh nepomembni?
Neumna vlada in cela Slovenska svinjarija tam zgorej. Barabe. Raje drugemu, kot slovenskim podjetjem. Barabe.
Hja pa spremenimo potem še demokracijo v juriskracijo. Je za Slovenijo vsekakor najprimernejše. V duhu časa.
Pri zdravniku čakalna vrsta. Vsi čakamo, ker je pač vrsta nakar pride ena "južnjakinja", ki hoče mimo vrste. Nekaj čakajočih jo zaustavi in ji hoče dopovedati, da mora počakati. Doživeli smo politično predavanje kako smo vsi Slovenci šovinisti, ker morajo tudi oni čakat v vrsti.
V primeru, da si v tistih časih bil označen za šovinista je bilo to eno najhujših označb.
Odločanje o manjšini ne more biti stvar referenduma nekateri pravijo?
Od kdaj so pa t.i. izbrisani manjšina?!
Odločanje o človekovih pravicah ni stvar referenduma pravijo.
Od kdaj je pa stalno prebivališče človekova pravica?
Čas je da poravimo sramoto.
Sicer se mi pa zdi nepošteno d Slovenk in Slovencev, da bi si delili državljanstvo z ljudmi, ki so se borili proti samostojnosti Slovenije, še več, da bi za to državljanstvo dobili še odškodnine.
Je pa verjetno res, da je veliko ljudi ostalo brez tega papirja zaradi napake, toda imeli so možnost pridobiti državljanstv.
Pa če nekdo po ne vem koliko letih bivanja v Sloveniji še vedno ne zna slovensko, si državljanstva ne zasluži.
Sicer pa levica izvaja zelo zanimive zakne itd... Borcem proti samostojnosti naše domovine bodo dajali odškodnine, upokojence, študente in brezposelne bodo dali v isti koš, nabavljali bi vodni top, ki ga ne rabimo (to ga sedaj ne bodo hehe)... potrebno se je vprašati, ali ta vlad res dela v prid ljudstva ali osebnih interesov... Tukaj ne trdim, da desnica dela toliko bolj v prid ljudstva, toda, tako nesmiselnih potez niso vlekli, ko so bili tistih par let na oblasti..!!
Kaj pa je potlej oznacevanje predlagateljev interpelacije zoper ministrico za inkvizitorje?
vse!!!
ali pa bi ukinil državo in uvedel anarhijo.
to sedaj je nekaj vmes.
Državni zbor je gladko obšel odločbo ustavnega sodišča glede večinskega volilnega sistema, ter uveljavil svojo suverenost nad ustavnim sodiščem. Sklicevanje na odločbe tega sodišča je torej čisto zavajanje. DZ kot predstavnik ljudstva lahko kadarkoli spremeni ali obide odločbe ustavnega sodišča ne da bi kršil ustavo.