Dragan Marušič poskuša na vsak način novinarjem preprečiti dostop do zahtevanih gradiv. Foto: BoBo
Dragan Marušič poskuša na vsak način novinarjem preprečiti dostop do zahtevanih gradiv. Foto: BoBo
Skupina senatorjev se od rektorjevega sklepa distancira in ostro nasprotuje retroaktivnemu označevanju javnih sej za zaupne, saj je to v nasprotju z načeli transparentnega delovanja javne univerze. Foto: MMC RTV SLO

In zakaj si rektor prizadeva za zaupnost za nazaj? Ker mu za ovratnik diha urad informacijske pooblaščenke (IP). Koprsko dopisništvo Televizije Slovenija je takoj po burni marčevski seji zahtevalo magnetogram oziroma zvočni zapis, vendar ga kljub več pozivom IP-ja Marušič novinarjem ne izroči, saj se očitno boji, da bi zanj neprijetna vsebina prišla v javnost.

Na seji mu je namreč več senatorjev argumentirano očitalo avtokratsko, netransparentno in škodljivo vodenje, zastrupljanje odnosov in nadzor nad zaposlenimi ..., ter ga pozvalo, naj razmisli, ali je sploh sposoben voditi univerzo. Bojazen, da bi novinarji izvedeli za vsebino seje, je mogoče razbrati tudi iz obrazložitve sklica tokratne dopisne seje:

"Nekateri mediji, ki so doslej o Univerzi na Primorskem izrazito negativno poročali, so zahtevali, da jim Univerza na Primorskem izroči zvočni zapis razprave 28. redne seje Senata UP z dne 26. 3. 2014. Skladno z mnenjem in razpravo na 13. izredni seji Kolegija dekanov in direktorjev članic UP z dne 24. 7. 2014 so zvočni zapisi namenjeni za izdelavo zapisnikov sej senata; mnenje nekaterih članov Kolegija je, da brez izrecnega soglasja vsakega prisotnega na seji senata, zvočni zapis ne bi smel biti javno dostopen. Takšna praksa obstaja tudi na Univerzi v Ljubljani. V kolikor se člani Senata UP večinsko strinjajo z navedenim, torej da so zvočni zapisi namenjeni izdelavi zapisnika, jih je potrebno označiti z oznako zaupno, tako kot je predlagano v predlogu sklepa. V nasprotnem primeru lahko informacijska pooblaščenka RS izda odločbo o izročitvi zvočnih posnetkov sej novinarjem."

Marušič senatorjem zamolči ultimat IP-ja
V obrazložitvi pa rektor ne navede bistvenih okoliščin. Nikjer namreč ne zapiše, da ga je informacijska pooblaščenka že dvakrat pozvala, naj novinarjem takoj omogoči dostop do zahtevanih zapisov. Ker se Marušič nanje ne odziva, pooblaščenka v tretje od njega zahteva, da izvirnika magnetograma in zvočnega posnetka marčevske seje in to brez prikritih podatkov izroči neposredno uradu informacijske pooblaščenke. Rok se izteče v sredo. To pojasnjuje, od kod Marušičeva naglica, da bi senatorji do torka dopoldne dopisno izglasovali sklep o zaupnosti seje.

Senatorji: Friziranje dokumentov je nevaren precedens
Na Marušičev poskus obvarovati sejo pred javnostjo, se je v pismu senatu ostro odzvala skupina senatorjev. Sklep, ki bi seji nadel oznako zaupno, so označili za sporen, neprimeren in nesprejemljiv za akademsko skupnost, zato se od delovanja rektorja distancirajo. Ogorčeni so, ker Marušič senata nikoli ni seznanil s pozivi informacijske pooblaščenke za izročitev zvočnega zapisa novinarjem.

"Člani senata UP ostro protestiramo proti takšnemu načinu delovanja rektorja, ko najvišji predstavnik univerze zamolči ključna dejstva, pomembna za odločanje v konkretni zadevi," so zapisali. Prepričani so, da Marušičevo početje vodi k nepreglednemu poslovanju univerze, kar je v nasprotju z njenim temeljnim poslanstvom javnega in družbeno odgovornega ravnanja, ki mora biti dostopno in sprejemljivo tudi za kritične ocene javnosti.

"Retroaktivno spreminjanje statusa dokumentom - določitve zaupnosti, oziroma tajnosti, pomeni za akademsko skupnost tudi zaskrbljujoč precedens. Tako bi se rektor lahko v vsakem podobnem primeru, ko bi mu uradna oseba ali uradni organ izdal poziv, sklep ali odločbo o posredovanju podatkov, poslužil manevra in s pomočjo senata podatke skril pred javnostjo. Takšno delovanje je skregano tudi s poslovnikom senata," so prepričani senatorji.
Pirc Musarjeva: Oznaka zaupnosti za nazaj ne pije vode
Seje senatov univerz so javne, razen če pred posamezno sejo vodstvo ne odloči drugače, ker bi se v razpravi lahko denimo razkrili osebni ali drugi zaupni podatki. Marčevska seja ni bila take narave, saj je bila odprta za javnost.

"Sprejemati sklepe, s katerimi bi posamezne seje retroaktivno označili za zaupne ali tajne, ne zdrži resne presoje. Za nazaj se to ne da urejati. Univerza lahko zdaj samo spoštuje poziv IP-ja ali sproži upravni spor. Druge poti ni," pa pojasnjuje donedavna informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.