Trenutna vlada je namreč konec februarja razveljavila sklep vlade Boruta Pahorja o njunem imenovanju v članstvo Beneške komisije, saj naj bi bil pravno neveljaven. Kot so takrat utemeljili na vladi Janeza Janše, je Pahorjeva vlada sklep sprejela januarja, ko ni imela več polnih pooblastil.

Takrat je opravljala le nujne, tekoče posle, kar pa to imenovanje ni bilo, so zatrdili.
Tako Ribičič in Wedam Lukićeva kot tudi nekateri drugi pravniki in politiki so nemudoma opozorili, da po pravilih Beneške komisije o razrešitvi njenih članov brez njihovega soglasja odloča sama komisija. Ta je nato na zasedanju sredi marca tako Ribičiču kot Wedam Lukićevi s konsenzom potrdila mandat.

"Slovenija trenutno nima imenovanih članov"
Z vlade se takrat sporočili, da Slovenija skladno s svojo nacionalno zakonodajo v Beneški komisiji trenutno nima formalnopravno imenovanih članov niti ni dolžna kriti stroškov njunega delovanja. Kot so še zapisali, bodo spoštovali vsako presojo slovenskih sodišč na to temo, če se bosta Ribičič in Wedam Lukićeva odločila sprožiti ustrezen postopek.
Wedam Lukićeva in Ribičič pa sta v odzivu sporočila, da zagotovo ne bosta sprožila postopka pred sodnimi organi, ampak bi morala biti vlada tista, ki bi morala sprožiti postopek za ugotovitev ničnosti sklepa o njunem imenovanju.

Kljub zapletom sta se Ribičič in Wedam Lukićeva med 13. in 15. majem udeležila 90. plenarne seje komisije v Benetkah in z njeno vsebino tudi seznanila ministra za zunanje zadeve in za pravosodje, je v nedeljo sporočil Ribičič.

O spremembah ustave v Belgiji
Na seji so med drugim obravnavali poročila o uresničevanju mnenj komisije o Azerbajdžanu, Bolgariji, BiH-u, Republiki Srbski in Rusiji, sprejetih na prejšnjih sejah. Govorili so tudi o spremembah ustave v Belgiji, s katerimi so v tej državi poenostavili ustavnorevizijski postopek, ki je do zdaj obsegal tudi obvezen razpust parlamenta. Komisija je ugotovila, da spremembe niso sporne, vendar pa je bilo njihovo sprejemanje premalo transparentno.

Kritično do Rusije
Precej bolj kritična je bila komisija do zakonske ureditve boja z ekstremizmom in ureditve varnostnih služb v Rusiji. Kot je opozorila, uredba omogoča arbitrarno razlago in uporabo zakonov, kar lahko vodi v samovoljno ravnanje državnih organov in ogroža pravno varnost posameznikov in nevladnih organizacij.

Številna kritična mnenja so se nanašala tudi na Madžarsko, in sicer v zvezi z volilnim sistemom, ureditvijo državnega tožilstva in položajem ustavnega sodišča in njegovega predsednika. Je pa komisija ugotovila opazen napredek pri obravnavi pravic narodnosti v tej državi.

Omiliti daytonsko razdrobljenost
Komisija je tudi oblikovala vrsto predlogov za omilitev pretirane razdrobljenosti
pravosodnih organov v BiH-u, ki je posledica daytonskega sporazuma, in se zavzela za zoževanje možnosti omejitev dostopa do podatkov v Črni gori.

Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine. Sestavljajo jo neodvisni strokovnjaki iz 58 držav članic.