Katoliški verniki praznujejo praznik Marijinega vnebovzetja. Praznik, znan tudi kot veliki šmaren, je med najstarejšimi Marijinimi prazniki, saj njegova prva omemba sodi v obdobje pred 4. stoletjem.Po slovenskih cerkvah se nadaljujejo že sinoči začete slovesnosti, posebej slovesno pa bo v številnih cerkvah, posvečenih Mariji.

"Od svojih otrok Cerkev pričakuje zvestobo"
V največjem romarskem središču v Sloveniji na Brezjah je maševal ljubljanski nadškof Anton Stres. V nagovoru je izpostavil, da "kakor bi brez Marije ne bilo učlovečenega Božjega Sina, bi brez Cerkve ne bilo krščanske vere, saj se vera posreduje in ohranja samo v njej". "Prek nje nam dotekajo tolažba, moč in upanje, da lahko v težkih trenutkih vzdržimo in ostanemo zvesti." A kljub veliki podobnosti med Marijo in Cerkvijo obstaja med njima tudi velika razlika.

"Obe sta sveti. Vendar so v članih Cerkve navzoči tudi grehi in nepopolnosti, ki jih v Mariji ni. Te nepopolnosti velikokrat močno čutimo in zaradi njih trpimo. Kljub temu pa Cerkev še vedno ostaja naša mati. Kakor imamo eno samo mater, kakor imamo eno samo domovino, tako imamo tudi eno samo Cerkev. Vsem trem dolgujemo sinovsko ali hčerinsko ljubezen in zvestobo, pa tudi skrb in odgovornost. Kadar se katera koli izmed njih znajde v težavah, od svojih otrok upravičeno pričakuje, da ji bodo ostali zvesti in ji ne bodo obrnili hrbta."

A to po njegovih besedah ne pomeni, da si smemo zatiskati oči in ušesa pred tistim, kar ni prav. "Pomeni pa, da smo v sodbah dobronamerni, pošteni in pravični, da iščemo rešitve, da za Cerkev molimo, se v njeno delovanje zavzeto vključujemo z dobrimi deli ter zanjo darujemo svoje trpljenje," je dodal.

Rode: Cerkev živi sredi sovražnih napadov
Kardinal Franc Rode je ob prazniku vodil slovesnost pri Novi Štifti na Dolenjskem. V nagovoru vernikom je dejal, da tudi Cerkev po Marijinem zgledu živi v puščavi sedanjega časa, sredi sovražnih napadov, posluša Božjo besedo, se z njo hrani in jo skuša uresničevati v življenju. "Zadnja medijska nevihta ne bi smela zamajati našega zaupanja v Božjo zvestobo, ne bi nas smela pahniti v malodušje in pesimizem, ne bi nam smela vzeti vere v končno zmago resnice."

Papež Benedikt XVI. je leta 2008 slovenskim škofom po njegovhi besedah povedal, da je izziv, s katerim se mora soočiti Cerkev na Slovenskem, sekularizacija zahodnega kova. "Med izzivi, ki nam jih zastavlja sedanji trenutek, moramo imenovati tudi obrambo človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, trdno zakonsko zvezo med možem in ženo kot osnovno družbeno celico in gotovo jamstvo za prihodnost naroda, vzgojo in versko izobrazbo mladih. V širšem okviru se mora Cerkev boriti – in se bori – za človekovo dostojanstvo in svobodo, za pravičnost in solidarnost med narodi, za mir na svetu, za zmago resnice, dobrote in lepote," je prepričan Rode.

In ti boji bodo po njegovem mnenju trajali do konca časov. "Boji navzven proti nasprotnikom Cerkve in boji navznoter proti lastnim slabostim. Kajti meja med dobrim in zlim, med pravičnimi in krivičnimi v zgodovini ni jasno zarisana. (...) Sredi bojev, med sovražnimi napadi in v zavesti lastne slabosti nas krepi upanje, da bo na koncu zmagala resnica in pravičnost, da bo zmagal Bog. Zmaj, ki je podoba zla, laži in krivice, pa bo dokončno poražen," je dodal.

"Kot mater ljubimo tudi Cerkev"
Slovenski škofje so dopoldne maševali v škofijskih svetiščih - na Ptujski Gori, Sveti Gori, v Petrovčah, na Zaplazu in v Turnišču. Mariborski nadškof Marjan Turnšek, ki je maševal na Ptujski Gori, je med drugim omenil, da Cerkev na Slovenskem "od znotraj in od zunaj pretresa marsikaj: nekateri iščejo v njej slabosti in škandale in jih seveda najdejo, drugi v njej trpijo, molijo in delajo dobro". "Kot ljubimo lastno mater ljubimo tudi svojo Cerkev," je pozval.

"Cerkev sloni na papeževi avtoriteti"
Murskosoboški škof Peter Štumpf je v nagovoru pri maši v Turnišču dejal, da pomanjkanje pokorščine ruši avtoriteto in uničuje red pravne države, v Cerkvi pa povzroča zmedo in pohujšanje. Izpostavil je, da Cerkev sloni na papeževi avtoriteti, ki so je deležni tudi škofje. "Škof se ne more ravnati po zahtevah javnosti, kdaj, kako in komu naj spregovori o perečih zadevah Cerkve in kako naj ukrepa." Slovenski škofje so po njegovih besedah "v tem težkem trenutku za Cerkev na Slovenskem med seboj v polni edinosti, bratstvu in ljubezni".

"Z nepravilnostmi se je treba soočiti"
Celjski Škof Stanislav Lipovšek je pri maši v Petrovčah poduaril, da je Marijin praznik v času, ko se spopadamo s skrb vzbujajočimi pojavi in posledicami vsesplošne krize, "znamenje, ki jasno govori, da na tem svetu niso samo problemi in tegobe, niso samo temine, ampak je na ta svet, v naše življenje posijala luč, ki še vedno sije - in ta luč je Jezus Kristus". Z nepravilnostmi in zlorabami znotraj Cerkve pa se je po njegovih besedah treba "resno soočati in vedno računati s tem, da Cerkev, družino Božjih otrok, sestavljamo ljudje, ki smo grešna bitja".

"Satan izkorišča slabosti Cerkve in njenih sinov"
Tudi novomeški škof Andrej Glavan, ki je maševal v cerkvi na Zaplazu, se je dotaknil temnih oblakov gospodarske in finančne krize, ki je po njegovem mnenju v veliki meri posledica krize moralnih vrednot. Krizo v Cerkvi na Slovenskem "zaradi znanih problemov v Mariboru in Ljubljani" pa je škof pripisal hudobnemu duhu, ki se bori proti Kristusu in njegovi Cerkvi: "Dogodkov na Slovenskem ni mogoče razumeti drugače. Satan izkorišča resnične slabosti Cerkve in njenih sinov za boj proti zmagi božjega kraljestva - kraljestva pravičnosti, miru in ljubezni. S svojim repom hoče narediti čim večjo zmedo in ugasiti čim več idealov v človeških srcih."

Praznovanje se je z mašami in procesijami začelo že v torek. Najslovesneje je bilo v Strunjanu, kjer so s tradicionalno procesijo z barkami zaznamovali 500. obletnico Marijinega prikazovanja. Ta se je prikazala dvema čuvajema vinograda in jima naročila, naj obnovijo njeno cerkev.