Po besedah predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca bi bilo težav v Sloveniji veliko manj, če bi se obstoječa zakonodaja uresničevala. Poleg Horvata Muca sta bila v delegaciji še podpredsednika Zveze Romov Slovenije Bojan Tudija in Stanko Baranja. Foto: DZ
Po besedah predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca bi bilo težav v Sloveniji veliko manj, če bi se obstoječa zakonodaja uresničevala. Poleg Horvata Muca sta bila v delegaciji še podpredsednika Zveze Romov Slovenije Bojan Tudija in Stanko Baranja. Foto: DZ

Sistematično moramo delati na urejanju romskih naselij in predvsem na izobraževanju. Ta dva vidika lahko temeljito zmanjšata napetosti v družbi. Tako lahko pridemo do bolj strpne družbe in do lažjega vključevanja Romov v vsakdanje življenje. Nihče v Sloveniji si ne želi getov.

Pavle Gantar, predsednik DZ-ja.

"Ne moremo kar tako mimo tega. Pogledati je treba vzroke in storiti več, da odpravimo predsodke in v nekaterih primerih tudi povečevanje nestrpnosti in diskriminacije. To so nevarni trendi, ki niso omejeni samo na problem romske populacije, ampak se lahko kažejo tudi med drugimi pripadniki v skupnosti. Temu morajo država in nevladne organizacije posvetiti več pozornosti," je dejal predsednik DZ-ja Pavle Gantar glede poskusa preprečitve pokopa Rominje v občini Škocjan v začetku letošnjega leta.

Srečanje s predstavniki Zveze romski skupnosti po njegovih besedah nima zveze s pobudo Franca Jurija za večjo vključitev Romov v delo DZ-ja, saj se vsako leto z Romi sreča dvakrat. "Pobuda Jurija, da bi veljalo oblikovati neko delovno telo ali podtelo, ki bi se ukvarjalo z romsko problematiko, se mi zdi na mestu. Nisem pa prepričan, da je to ravno komisija za narodnostne skupnosti. O tem se bomo posvetovali z vodji poslanskih skupin in našli ustrezno rešitev," je dejal.

"Nihče si ne želi getov"
Ob tem je Gantar še poudaril pomen sistematičnega urejanja romskih naselij in izobraževanja, ki lahko zmanjšata napetosti v družbi in vodita v bolj strpno okolje in lažje vključevanje Romov v vsakdanje življenje. "Nihče v Sloveniji si ne želi getov," je še poudaril Gantar.

Z obiskom pa je bil zadovoljen tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, ki je po srečanju dejal, da je beseda tekla predvsem o tem, kako preprečiti takšne dogodke, kot se je zgodil v Škocjanu. "Tudi predsednik DZ-ja se strinja z nami, da je take pripetljaje treba ustaviti, tudi s sistemskimi ukrepi, s katerimi bi jih preprečevali," je dejal Muc.

Dobra zakonodaja, zatakne se pri praksi
Govorili so tudi o poročilu po zakonu o Romih, ki bi ga morala vlada pripraviti vsako leto in v njem poročati DZ-ju o uresničevanju zakona o Romih. "Vlada je to že dve leti zapored zamudila. Upamo, da bo letos 'šlo skozi', kajti glede na to, da je zakonska podlaga za reševanje romske problematike v Sloveniji zelo dobro urejena in je ena izmed vzorčnih v evropskem prostoru. Je pa v praksi to manj izvedljivo in vprašljivo," pravi Muc in dodaja, da bo poročilo morda prišlo v DZ po sprejetju nacionalnega programa za Rome, ki po njegovi oceni zamuja.

Sistematično moramo delati na urejanju romskih naselij in predvsem na izobraževanju. Ta dva vidika lahko temeljito zmanjšata napetosti v družbi. Tako lahko pridemo do bolj strpne družbe in do lažjega vključevanja Romov v vsakdanje življenje. Nihče v Sloveniji si ne želi getov.

Pavle Gantar, predsednik DZ-ja.