Rupel bi v posvetovalno telo združil dobronamerne Slovence. Foto: BoBo
Rupel bi v posvetovalno telo združil dobronamerne Slovence. Foto: BoBo
Janez Janša
Janša je izpostavil, da je bil referendum o arbitražnem sporazumu ena izmed štirih ključnih odločitev, ki jih je slovenski narod sprejemal v povezavi s svojim ozemljem. Foto: BoBo
Rupel o pogrezanju slovenske države

Po Ruplovih besedah je njegova nova knjiga nastala zaradi spoznanja "zadrege zanikanja in zavračanja". Nekateri po njegovem mnenju menijo, da nismo ravnali prav, ko smo se na plebiscitu odločili za samostojno državo. Drugi menijo, da ne gre za ustanovitev nove države, ampak le za nadaljevanje slovenske države, ki naj bi jo ustanovili leta 1945.

Rupel pri tem postavlja ostro mejo med osvoboditvijo in osamosvojitvijo. "Prva je nastala iz revolucije, druga pa iz demokracije, iz samoodločbe in parlamentarizma," poudarja. Rupel po lastnih besedah želi prispevati k temu, da bi se "pogrezanje" slovenske države nehalo.

Med drugim predlaga, da bi se v okviru pristojnosti predsednika republike ali pa kako drugače, morda v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zbralo "vse dobronamerne Slovence v neko telo, ki bi premislilo, kako naprej". Sicer pa tudi meni, da bi se morali v državi dogovoriti za določene institucionalne spremembe v smislu "spoštovanja dosežkov, morale, poštenja, znanja, strokovnosti".
Za Rupla KPK le v službi aktualne politike
Rupel se je v svojem nagovoru obregnil ob zdajšnjega predsednika republike Boruta Pahorja. "Prejšnji predsednik je dajal veliko pobud v napačno smer, aktualni predsednik pa jih sploh ne daje," je menil. Glede aktualne vlade pa pravi, da se ta namesto z ustvarjanjem ukvarja predvsem s prerazdeljevanjem vse manjše količine dobrin.

Avtor knjige je bil kritičen tudi do Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Komisiji je avgusta med drugim prijavil nekdanjega predsednika Danila Türka in nekdanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, a glede tega ni prejel nobenega odgovora. "Ne morem se znebiti vtisa, da ta komisija služi predvsem politični opciji, ki je trenutno na oblasti," je poudaril Rupel.

Janša: Temelji niso bili postavljeni pred 70 leti
Na predstavitvi knjige je spregovoril tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je zanikal nedavne navedbe organizatorjev neke prireditve, da so se temelji slovenske državnosti postavljali v Kočevju pred 70 leti. "Če bi se temelji postavljali pred 70 leti, bi bila Slovenija verjetno ustanovna članica ZN-a, ne pa 176.," je poudaril.

Eden izmed razlogov za današnje slabo stanje Slovenije je po njegovem mnenju tudi nesodelovanje podpisnikov temeljne listine. "Ko dobi na volitvah večjo podporo opcija, ki izhaja iz Majniške deklaracije, smo vedno odprti za sodelovanje, za koalicije, nobenih ideoloških pogojev ne postavljamo. Kadar zmagajo podporniki temeljne listine, je ekskluzivizem prva beseda," meni Janša.

Janša pa je v sklepni besedi glede trenutnega stanja v Sloveniji dejal, da je danes veliko negotovosti in zaskrbljenosti, kar je po njegovem mnenju upravičeno. "Po dveh in še nekaj desetletjih samostojnega življenja v suverenem okolju, ki smo ga bolj ali manj sami kreirali, nas čaka najmanj nekaj let, ko dela te suverenosti ne bo več, ker smo jo zapravili," je poudaril predsednik SDS-a. Ob tem je znova izrazil prepričanje, da Slovenija ne bo sposobna sama poravnati svojih dolgov in bo morala privoliti v pogoje, ki jih bodo postavljali mednarodni posojilodajalci.

Rupel o pogrezanju slovenske države