Sajovic je v izjavi za javnost pojasnil, da vladi s stavko sporočajo, da se ne strinjajo z načinom, kako se z varčevalnimi ukrepi vede do ljudi in posameznih področij. Foto: BoBo
Sajovic je v izjavi za javnost pojasnil, da vladi s stavko sporočajo, da se ne strinjajo z načinom, kako se z varčevalnimi ukrepi vede do ljudi in posameznih področij. Foto: BoBo
Največja stavka javnega sektorja doslej
Stavka v šolah in vrtcih

Današnji stavki se je pridružil tudi Neodvisni sindikat delavcev Univerze v Ljubljani. Predsednik sindikata Tomaž Sajovic je v izjavi za javnost pojasnil, da vladi s stavko sporočajo, da se ne strinjajo z načinom, kako se z varčevalnimi ukrepi vede do ljudi in posameznih področij.

"Ne sprejemamo ukrepov, ki slabšajo položaj znanosti in univerze"
Kot je dejal, poskušajo doseči ustavitev strašanske hitrosti izvajanja ukrepov, saj bi ljudje po njegovem morali začeti razmišljati, kaj tovrstno varčevanje pomeni za njih in za državo. "Ne sprejemamo ukrepov, ki slabšajo že tako slab položaj znanosti in univerze in vseh zaposlenih na teh področjih," je poudaril.

Na trditev, da je, če želimo v državi varčevati, povsod treba vsaj delno znižati standarde, je odgovoril, da je ta teza nevarna. "V tem trenutku je vlada dosegla splošno sprejetje prepričanja, da morajo vsi in na splošno varčevati, iz misli pa se je izgubilo, da lahko varčujemo na različne načine. Varčevanje moramo vzeti ne zaradi varčevanja samega, ampak moramo poznati učinke varčevanja," je razložil svoje stališče.

Povedal je, da smo z varčevanjem na področju izobraževanja začeli "enostavno ukinjati misel". Za primer je navedel Nemčijo, kjer so, kot pravi, v času varčevanja povečali sredstva za izobraževanje, "ker so vedeli, da lahko samo s pametjo in z mislijo državljani upravljajo državo"

Glede vprašanja brezposelnosti mladih, univerzitetno izobraženih, pa je dejal: "Pri nas v Sloveniji in drugje po Evropi je problem mladih, ki pridejo s faksa in nimajo služb. To je širši problem. Trg dela ne potrebuje teh ljudi, kar je skrajno skrb vzbujajoče. Tudi v nacionalnem reformnem programu je zajeta ta misel. Vizija vlade je, če temu sploh lahko rečemo vizija, da začne trg dela kreirati univerzo. Stvar univerze pa ni, da se podreja trgu dela, ampak, da misli to družbo."

"Vlada se ne sprašuje, kakšni bodo učinki varčevanja"
Na vprašanje, ali ne bi morala univerza kljub vsemu prozivajati, kadre, ki jih trg dela ptrebuje, pa je odgovoril: "Univerza ne more biti razvojni oddelek podjetij. Podjetja naj si razvojne oddelke omislijo same. Vprašnje je, zakaj so jih izbrisale takoj po osamosvojitvi. Univerze seveda ne smemo izzvzeti iz življenja, ampak univerza misli sebe, misli družbo, misli trg dela, misli vse, kar se dogaja v neki državi."

O tem, kak način varčevanja na področju visokega šolstva predlagajo, pa je povedal, da jih podobno sprašuje tudi vlada, kar je "po svoje strašno perverzno", saj se ob tem nihče ne vpraša, v kakšnem položaju sploh sta univerza in znanost danes. Če bomo na teh področjih množično varčevali, jih bomo po njegovem izgubili, saj imamo že zdaj sistemske nastavke, "ki ne spodbujajo misli in razvoja".

"Vlada reže linearno, ne sprašuje pa se, kakšni bodo učinki. Če pri varčevanju ni vizije, je to v bistvu rop ljudi in posameznih področij," je še dodal.

Največja stavka javnega sektorja doslej
Stavka v šolah in vrtcih