Lanski žled je povzročil pravo katastrofo v slovenskih gozdovih. Foto: BoBo
Lanski žled je povzročil pravo katastrofo v slovenskih gozdovih. Foto: BoBo
Kdaj bo les postal nacionalna strateška surovina?

Na nekaterih območjih, denimo na Koroškem, so odstranili že skoraj vse poškodovano drevje, na drugih, na primer na Tolminskem, pa komaj petino. Delo na strmih, težko dostopnih pobočjih nad Tolminom je namreč zelo drago in zahtevno, usposobljenih izvajalcev pa je malo.

"Veliko pove podatek, da je lani v Postojni hkrati delalo tudi po 30 težkih strojev za sečnjo, na našem območju pa le eden. Vse drugo je treba pospraviti z žičnicami in traktorji," pravi tamkajšnji revirni gozdar Edo Kozorog. To delo je tudi izjemno nevarno.


Lani je pri delu v gozdu na Tolminskem in Idrijskem umrlo šest ljudi, letos že dva. Jože Manfreda, ki je les iz svojega gozda pospravljal s sinom, ve, kako previden moraš biti pri tem delu. "Moraš dvakrat, trikrat pogledati, preden se dotakneš z motorko," pravi in dodaja, da je treba marsikje velik delež lesa pustiti v gozdu, da ohraniš celo kožo.

Četrtina lesa bo ostala v gozdu, lubadar grozi
Na Tolminskem ocenjujejo, da bodo do konca leta 2016 v državnih gozdovih sanirane približno tri četrtine lesne mase, v zasebnih pa le polovica. Tudi čez tri leta, ko bo po ocenah zavoda za gozdove sanacija po vsej Sloveniji končana, bo ponekod v gozdovih ostala kar četrtina poškodovanega drevja.

"Med podrtimi drevesi, ki so še v gozdovih, je tudi nekaj kakovostnega lesa," pravi revirni gozdar iz Idrije Erazem Poženel. "Posebej tam, kjer so bila tla globoka in razmočena, so se podrla cela drevesa. Ta so še kar ohranila svojo vrednost in jih je še mogoče prodati." Toda to je treba storiti čim prej. Les namreč izgublja vrednost, iglavce pa poleg tega napada še lubadar.

Idrijska gozdarka Irena Pivk Rupnik ocenjuje, da je v njenem revirju kar tretjina iglavcev poškodovanih zaradi lubadarja. "Če se ne bo kaj spremenilo, bo letošnje leto katastrofalno," pravi. Spomladanski napad lubadarja je treba odkriti čim prej, zato gozdarji prečesavajo gozd in iščejo poškodovana drevesa.

"Ko odkrijemo podlubnika, takoj pokličemo lastnika, nato označimo drevesa in izdamo odločbo. Lastnik pa se sečnje lahko loti takoj," pravi Pivk Rupnikova. Če drevo posekamo takoj, ko ga zajedavec napade, je les namreč še mogoče prodati. Tako tudi preprečimo nadaljnje širjenje lubadarja.

Kdaj bo les postal nacionalna strateška surovina?