Šarec je poudaril, da je izrazil svoje mnenje. Foto: Reuters
Šarec je poudaril, da je izrazil svoje mnenje. Foto: Reuters
Foto: MMC RTV SLO

Moj poziv je namenjen, pač, razmisleku o tem. Zdaj, seveda, nekateri so spet na hitro skočili, govori se o ustavni obtožbi, ne vem kaj vse. Ker spoštujem svobodo posameznika, jim tega ni ne zamerim.

Premier Šarec

Pri svobodi izražanja je dopustno vse, kar ustava, zakonodaja in sodna veja oblasti ne opredelijo kot nedopustno. Vse drugo je stvar strategij in taktik politike, njenih tehnik komuniciranja in politične etike. To pa je stvar ocene javnosti in volilnega telesa, ne premierjevega vplivanja. Če premier prečka ta rubikon, to ni dobro.

Teršek, Avbelj, Toplak, Letnar Černič
Nedopusten politični pritisk predsednika vlade?


Ob robu vrha Evropske unije je predsednik vlade Marjan Šarec pojasnil svoj poziv podjetjem, ki so v državni lasti, naj razmislijo, kaj pomeni njihovo oglaševanje v medijih, ki "širijo nestrpnost in sovražni govor". Poziv je bil v petek objavljen na spletnih straneh vlade.
Povedal je, da je šlo za njegovo mnenje, do katerega je upravičen, in ne navodilo, poroča TV Slovenija. "Moj poziv je namenjen, pač, razmisleku o tem. Zdaj, seveda, nekateri so spet na hitro skočili, govori se o ustavni obtožbi, ne vem kaj vse. Ker spoštujem svobodo posameznika, jim tega ne zamerim. Sem pa vesel, da je ta izjava vendarle dvignila nekaj prahu in da so ljudje začeli o tem razmišljati."

"Ta poziv je namenjen temu, da se razmisli v naši družbi, če je z oglasi, ki pomenijo denar, za financirati take vsebine. Nisem pa jaz nikomur govoril, kaj mora in česar ne sme pisati," je svoj poziv pojasnil Šarec.

Dejal je, da že nekaj časa živimo v družbi, ki je prepletena s sovražnim govorom in lažnimi novicami in da je bil v času predsedniške kampanje tudi sam deležen tega. "Če mediji to spodbujajo, potem to zagotovo ni dobro. Mediji bi morali vendarle ohranjati neko kulturo sporazumevanja in podajanja novic. Predvsem pa lažne novice ne prispevajo k temu, da je naša družba boljša. In ta moj poziv je namenjen razmisleku o tem," je dejal Šarec.
ZNP: Onemogočanje medijev, kritičnih do vlade
"Takšen poziv nevarno spominja na polpreteklo obdobje cenzuriranja medijev, ki se ga zdaj prenaša na kapital, ki je povrh vsega v državni lasti. Gre za poskus političnega onemogočanja delovanja medijev, ki so kritični do vlade, s pozicije moči," je v odzivu zapisal upravni odbor Združenja novinarjev in publicistov (ZNP).

Ob tem navaja, da je znano, da predstavniki vladnih strank in Levice kot pomožne vladne stranke predvsem opozicijskim medijem že nekaj časa očitajo, da širijo sovražni govor, pri čemer je to, kaj je sovražni govor, po navedbah ZNP-ja "v največji meri prepuščeno njihovi poljubni in subjektivni presoji". Po navedbah ZNP-ja najpogosteje kot sovražni govor označijo že to, če mediji zgolj kritično pišejo o migracijah ali vladni politiki na tem področju.

"Politika naj presojo o tem, kaj je dopustno, kaj pa presega svobodo izražanja, prepusti organom pregona in sodiščem. Nikakor pa meja svobode govora medijem ne sme postavljati predsednik vlade. Niti ne sme pozivati gospodarskih družb, kako naj ravnajo glede oglaševanja v medijih," poudarjajo v ZNP-ju.

Poziv predsednika vlade je po mnenju ZNP-ja sporen tudi zato, "ker gre za poskus političnega vplivanja na poslovne odločitve podjetij".

V Združenju napovedujejo, da bodo o pozivu obvestili mednarodne novinarske organizacije in druge organizacije, ki se ukvarjajo s svobodo medijev, prav tako Evropsko komisijo in njene organe. Premierja pa pozivajo, naj svoj poziv prekliče oziroma umakne s spletne strani vlade.
Štirje pravniki: Če premier prečka Rubikon ...
Štirje slovenski pravniki so se zaradi Šarčevega poziva odločili objaviti javno pismo z naslovom "Ponovljeno vljudno pojasnilo o svobodi izražanja; posebej, ko jo naslavlja strankarskokoalicijska oblast". Napisali so ga Andraž Teršek, Matej Avbelj, Jurij Toplak in Jernej Letnar Černič, v njem pa so do poziva nastopili kritično.

"V tem duhu in s takšnim etičnim samorazumevanjem se tokrat dobroverno odzivamo na medijsko poročanje o tem, da aktualni premier izrecno, izjavljeno "ne podpira oglaševanja v medijih, ki širijo sovražne vsebine." Takšna izjava je najmanj neposrečena," so zapisali.
Premier tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega, če se postavi v vlogo presojevalca, kaj so to sovražne vsebine, kdo je zanje odgovoren, kako se jim zoperstavljati. Še posebej, če močno sugerira, da prihajajo samo z ene do dveh strankarskih političnih strani, nadaljujejo. " Kot človek ima pravico, da podaja takšne vrednostne ocene. Kot premier pa gre predaleč, če s takšno izjavo pavšalno sugerira splošni obstoj sovražnega govora kot kaznivega dejanja v teh medijih."
Štirje pravniki poudarjajo, da tisto, kar deluje kot sovražna nastrojenost, po pravu pač še ni sovražni govor, to pa je predmet dela ustreznih organov oblasti, sodišč, ustavnega sodišča in ESČP-ja. Ne more pa biti predmet premierjevih sugestij, razumljenih kot poduk in navodila oglaševalcem. To je po njihovi oceni politično nelegitimen in pravno nesprejemljiv pritisk na podjetja, na katera ima država neposredni vpliv.

Štrajn: Šarec si zasluži priznanje
V društvu Alternativna akademija pa Šarčev poziv štejejo za prvo nekoliko resnejšo gesto v prid obrambi temeljnih načel strpnosti v demokratični družbi. Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik društva Darko Štrajn, si predsednik vlade za to gesto zasluži priznanje, v društvu pa upajo, da je vlada s to izjavo stopila na pot resnejše obrambe demokracije in nevarnih pasti spodbujanja sovraštva, homofobije in nestrpnosti v slovenski družbi, poroča STA.

Moj poziv je namenjen, pač, razmisleku o tem. Zdaj, seveda, nekateri so spet na hitro skočili, govori se o ustavni obtožbi, ne vem kaj vse. Ker spoštujem svobodo posameznika, jim tega ni ne zamerim.

Premier Šarec

Pri svobodi izražanja je dopustno vse, kar ustava, zakonodaja in sodna veja oblasti ne opredelijo kot nedopustno. Vse drugo je stvar strategij in taktik politike, njenih tehnik komuniciranja in politične etike. To pa je stvar ocene javnosti in volilnega telesa, ne premierjevega vplivanja. Če premier prečka ta rubikon, to ni dobro.

Teršek, Avbelj, Toplak, Letnar Černič
Nedopusten politični pritisk predsednika vlade?