Šarec za izvolitev potrebuje 46 glasov poslancev. Foto: BoBo
Šarec za izvolitev potrebuje 46 glasov poslancev. Foto: BoBo
Marjan Šarec
Šarec lahko postane najmlajši predsednik vlade do zdaj. Foto: BoBo

Poslovnik državnega zbora predvideva, da se v drugem krogu volitve predsednika vlade opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po preteku roka za predložitev novih kandidatur, ki se v tokratnem primeru izteče v petek. Po trenutnem predlogu časovnice v DZ-ju je seja DZ-ja predvidena za konec prihodnjega tedna, na njej bo predlagani kandidat pred glasovanjem o njegovi kandidaturi predstavil programske zasnove vlade.

Če se poleg Šarčeve pojavi še kakšna kandidatura, bodo poslanci glasovali o vsakem kandidatu posebej. Pri vrstnem redu glasovanj ima sicer prednost kandidat predsednika republike, ki pa že v prvem krogu kandidata ni predlagal, in kaže, da ga tudi tokrat ne bo. Če bi več kandidatur vložili poslanci, pa bi se glasovalo po vrstnem redu vložitve kandidatur.

V tretjem krogu dovolj navadna večina
Če Šarec ali kak drug kandidat ne bo izvoljen za predsednika vlade, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade. Tudi takrat lahko kandidate predlagajo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, predlogi kandidatur pa so lahko isti kot v prejšnjih krogih ali novi. Kandidature se vlagajo do začetka seje, na kateri se opravi glasovanje, to pa po poslovniku sledi v najprej 48 urah in najpozneje sedmih dneh po sprejetju sklepa o izvedbi tretjega kroga. V tem za izvolitev mandatarja zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev, in ne več absolutna večina.

Ministri do septembra
Ko je predsednik vlade izvoljen, pa mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Če tega ne stori, mu lahko DZ določi rok, v katerem mora predložiti predlog. Če tudi v tem roku predloga za imenovanje članov vlade ne poda, DZ ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija. Predsednik vlade sicer ministrske kandidate predloži za resorje, kot jih opredeljuje zakon o vladi. Če želi novi mandatar oziroma nova koalicija drugačno organizacijo ministrstev, kot jo je imela prejšnja, mora DZ še pred vložitvijo predloga ministrske liste sprejeti zakon o vladi, temu pa morajo prilagoditi tudi zakon o državni upravi.

Po zdaj veljavnem zakonu vlado sestavljajo ministri za zunanje zadeve, notranje zadeve, obrambo, finance, gospodarski razvoj in tehnologijo, pravosodje, javno upravo, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zdravje, izobraževanje, znanost in šport, infrastrukturo, kulturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter okolje in prostor. Prav tako ima vlada za odnose s Slovenci zunaj njenih meja ministra brez resorja, po veljavnem zakonu pa še največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.

Potrebni dve tretjini ministrov
Za 23. avgust je sicer po časovnici v DZ-ju predvidena seja, na kateri bi poleg novele zakona o vladi med drugim volili tudi podpredsednike DZ-ja ter imenovali predsednike in podpredsednike delovnih teles. Da bi bil operativen, je DZ kmalu po nastopu mandata ustanovil le peščico delovnih teles. Izvolitev podpredsednikov DZ-ja pa bi omogočila tudi odstop sedanjega predsednika DZ-ja, Mateja Tonina iz NSi-ja, ki je ob svoji izvolitvi na to funkcijo na ustanovni seji 22. junija napovedal, da ne bo ovira prihodnji koaliciji in da se bo s predsedniške funkcije umaknil, ko bo prihodnja koalicija znana. To bi sicer storil po izvolitvi ministrske ekipe na seji, ki je predvidena v drugem tednu septembra.

Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti DZ, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če DZ tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

Sestavljanje vlade tudi več kot tri mesece
Od volitev do imenovanja nove vlade lahko v Sloveniji glede na izkušnje s preteklih osmih parlamentarnih volitev minejo tudi več kot trije meseci. Toliko je ta proces trajal po volitvah v letih 1996 in 2011. Najmanj, okoli mesec dni, je sestavljanje vlade vzelo po volitvah v letih 1990, 1992 in 2000. Več kot tri mesece pa je trajalo sestavljanje vlade po volitvah 4. novembra 2011, ko je največ glasov na volitvah prejel PS Zorana Jankovića, a je vlado po Jankovićevem neuspelem poskusu nato sestavil predsednik SDS-a Janez Janša. Vlada je bila izvoljena 10. februarja 2012.

Parlament je doslej o mandatarskem kandidatu glasoval sedemnajstkrat, v petih primerih so bili kandidati neuspešni. Izvoljeni predsedniki vlade so se na položaj večkrat zavihteli s pomočjo konstruktivne nezaupnice, nekajkrat pa tudi s pomočjo opozicijskih poslancev, ki so zamenjali stran. Večina je bila izvoljenih v prvem krogu glasovanja.

Od osamosvojitve se je zamenjalo osem premierjev, ki so vodili 12 različnih vlad. Ob prevzemu funkcije je bil najstarejši Andrej Bajuk in sicer 56 let, kar trije pa so jo prevzeli pri 41 letih. Marjan Šarec bo v primeru izvolitve pred decembrom s 40 leti najmlajši premier doslej.