Zgodbe z odlikovanjem Tomaža Ertla še ni konec. Kot kaže, si je predsednik Danilo Türk s tem 'prislužil' ustavno obtožbo. Foto: MMC RTV SLO
Zgodbe z odlikovanjem Tomaža Ertla še ni konec. Kot kaže, si je predsednik Danilo Türk s tem 'prislužil' ustavno obtožbo. Foto: MMC RTV SLO
Poslanci
Pobudo za ustavno obtožbo predsednika države je sprožila Janšev SDS. Povod: Odlikovanje Tomaža Ertla. Foto: MMC RTV SLO

Ne obsojam odlikovanja gospoda Ertla. Konec koncev je gospod Ertl nekaj naredil za samostojnost Slovenije, v tistem času (1. 12. 1989), ko je večina politične elite zbežala iz Ljubljane.

Zmago Jelinčič, SNS

Prve slovenske pomladi niso začele politične stranke.

SDS

V skladu s poslovnikom DZ-ja mora predlog za uvedbo postopka o obtožbi predsednika države podpisati najmanj 30 poslancev. SDS jih ima v zdajšnjem sklicu slovenskega parlamenta 27, s šestimi poslanci SLS-a pa je ta številka še presežena.

SNS-a ne bo zraven
Tretja opozicijska stranka, SNS, ne bo sodelovala. Prvak stranke Zmago Jelinčič je za MMC povedal, da je predlog ustavne obtožbe sicer legitimna pravica poslancev, a se ji SNS ne namerava pridružiti, saj ima predsednik države suvereno pravico odločati o odlikovanjih.

"To odlikovanje, zaradi katerega gospodje iz ostalih opozicijskih strank skačejo do stropa, lahko primerjamo s tistim, ki ga je Drnovšek dal človeku, ki je bil v drugi svetovni vojni na okupatorski oz. tisti strani, ki je sodelovala z okupatorjem. Zato ne obsojam odlikovanja gospoda Ertla. Konec koncev je gospod Ertl nekaj naredil za samostojnost Slovenije, v tistem času (1. 12. 1989), ko je večina politične elite zbežala iz Ljubljane," je dejal Jelinčič. Kakšno je torej njegovo stališče do odlikovanja Tomaža Ertla? "Pozitivno." je predsednik SNS-a povedal za MMC.

Možnost obravnave v DZ-ju že januarja
Če bi poslanci predlog za obravnavo postopka vložili do 25. decembra, bi ga lahko državni zbor obravnaval že na januarski redni seji, saj se lahko predlog obravnava na prvi naslednji seji DZ-ja pod pogojem, da je bil vložen 30 pred začetkom te seje. Kolegij predsednika državnega zbora je namreč že sprejel okvirni terminski razpored januarske seje, ki naj bi predvidoma potekala od 25. do 29. januarja.

Predlog za uvedbo postopka morajo poslanci v pisni obliki in s podpisi predlagateljev poslati predsedniku državnega zbora, vsebovati pa mora tudi opis očitane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona in predlog dokazov o kršitvi ustave ali hujši kršitvi zakona. Predsednik državnega zbora predlog obtožbe pošlje tudi predsedniku republike.

Državni zbor mora o predlogu odločati vsaj v 60 dneh od sprejema predloga. Če državni zbor odločitve v tem roku ne sprejme, velja, da je predlog zavrnjen. Če večina poslancev z obtožbo soglaša, gre ta na ustavno sodišče, kjer ustavni sodniki ugotovijo utemeljenost obtožbe ali pa predsednika oprostijo. Za odvzem funkcije predsednika sta potrebni dve tretjini glasov vseh sodnikov.

Smrt pomladnega trojčka in/ali umiranje strank?
MMC je SDS zaprosil tudi za komentar izjave predsednika SLS-a Radovana Žerjava, ki je pred kratkim dejal, da je pomladni trojček mrtev. "Kriteriji za smrt stranke so različni," odgovarjajo v SDS-u, saj naj bi bili odvisni od tega, ali se upošteva zadnje in predzadnje volitve. Tako nekateri pokopavajo NSi, ki je bil poražen na volitvah v DZ, a je dosegel visok rezultat na evropskih volitvah, spet drugi pokopavajo SLS, ki se mu že drugič zapored ni uspelo uvrstiti v Evropski parlament "in to kljub temu, da je Slovenija letos izvolila enega poslanca več kot pred petimi leti in je bil vstopni prag zato nizek."

SLS-u zborovanja leta 2004 pomagala dvigniti volilni rezultat?
Zbor za republiko je organiziral več množičnih zborovanj, med drugim zborovanje na kongresnem trgu leta 2004. "Na njem je brez pomislekov takrat sodelovala tudi SLS in nato volitvah dosegla precej boljši rezultat kot nato leta 2008 in 2009," zatrjuje SDS.

SDS sicer poudarja, da prve slovenske pomladi niso začele politične stranke, saj ji je takrat edina, ki je v tem obdobju obstajala (Zveza komunistov) nasprotovala. Tako Janša na Zboru za republiko ni nagovoril političnih strank, pač pa udeležence zborovanja.

Ne obsojam odlikovanja gospoda Ertla. Konec koncev je gospod Ertl nekaj naredil za samostojnost Slovenije, v tistem času (1. 12. 1989), ko je večina politične elite zbežala iz Ljubljane.

Zmago Jelinčič, SNS

Prve slovenske pomladi niso začele politične stranke.

SDS