Jedro spora je vprašanje, ali je bil Türk kot funkcionar SZDL-ja obveščen oz. obveščen o teroristični akciji v Velikovcu. Türk trdi, da je za ta bombni atentat, v katerem sta bila med podstavljanjem razstreliva v mestni hiši v Velikovcu ranjena član SDV-ja Luka Vidmar in Marina Blaj, izvedel iz medijev. V SDS-u pa trdijo, da Türk ni bil vpleten v atentat, bil pa je o njem obveščen. Foto: MMC RTV SLO
Jedro spora je vprašanje, ali je bil Türk kot funkcionar SZDL-ja obveščen oz. obveščen o teroristični akciji v Velikovcu. Türk trdi, da je za ta bombni atentat, v katerem sta bila med podstavljanjem razstreliva v mestni hiši v Velikovcu ranjena član SDV-ja Luka Vidmar in Marina Blaj, izvedel iz medijev. V SDS-u pa trdijo, da Türk ni bil vpleten v atentat, bil pa je o njem obveščen. Foto: MMC RTV SLO

Omenjeno razkritje nas v Liberalni akademiji sicer ne preseneča, hkrati pa nas utrjuje v prepričanju, da se bo moral vodja opozicije skupaj s svojo stranko presedniku države zdaj opravičiti kar dvakrat – zato, ker ga je hujskaško zmerjal z lažnivcem in drugimi nizkotnimi izrazi, nato pa še, ker se je za tak cilj zmerjanja spustil na grobo primitivno raven manipulatorja in ponarejevalca dokumentov.

Liberalna akademija o poročanju Dela
Danilo Türk
Ne glede na nova dejstva Türk ne misli sprožiti kazenskopravnih sredstev. Kar zadeva vprašanje ponarejanja dokumentov, pričakuje, "da bodo v primeru ugotovljenih protipravnosti pristojni organi ustrezno ukrepali". Foto: MMC RTV SLO
Prirejen dokument SDS-a
Odzivi na objavljeno arhivsko gradivo

Dokument, ki ga hranijo v Arhivu Slovenije, je drugačen od tistega, ki ga je na spletni strani 9. februarja predstavil SDS, je poročalo Delo.

SDS v izvirni dokument vstavil deset strani?
Izvirni dokument je dolg pet strani in vsebuje spremni dopis republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje s spiskom prejemnikov, med katerimi je tudi Türk. Temu sledita dvakrat po dve strani poročila dunajskega veleposlaništva o sojenju storilcema bombnega napada v Velikovcu iz junija 1980.

Dokument, ki ga je objavil SDS, pa je dolg 15 strani. V njem je pet strani izvirnega dokumenta iz leta 1980 (datiran 1. julija 1980, fond AS 537, arhivska škatla št. 1618), med začetnim spremnim dopisom in poročilom veleposlaništva pa je vrinjenih še deset strani iz nekega drugega dokumenta, ki ga Türk leta 1980 ni prejel.

Arhiv Republike Slovenija je zaradi velikega zanimanja javnosti, številnih medijskih objav in polemik v zvezi z arhivskim gradivom, ki ga je Slovenska demokratska stranka objavila na svoji spletni strani in zadeva t. i. velikovški dogodek, sam objavil izvirne dokumente v celoti. Dokument, ki ga je kot enoten dokument objavil SDS, je po njihovih besedah sestavljen iz delov različnih dokumentov, ki si jih lahko pogledate tukaj:
- Informacija o sodnem procesu Vidmar–Blaj, (julij 1980)
- Posebna informacija št. 81 o mednarodnih odnosih in dogodkih, (2. 10. 1979) - objavljena točka 1
-
Posebna informacija št. 83 o mednarodnih odnosih in dogodkih, (5. 10. 1979) - objavljeni točki 2 in 3

Dokumente, ki jih je SDS pred dnevi objavil na svoji spletni strani, poglejte tukaj.
Iz dokumentov, ki jih je objavil Arhiv RS, in dokumenta, ki ga je objavil SDS, je mogoče razbrati, da so v SDS-u iz prvega dokumenta vzeli 2. stran z naslovniki, med katerimi je tudi Türk, nato pa dodali 2., 3. in 4. stran drugega dokumenta, 5., 6. 7., 8., 9. 13. in 12. stran tretjega dokumenta (teh dveh dokumentov Türk ni prejel), nato pa še 3., 4., 5. in 6. stran prvega dokumenta.

"Obremenilne strani" namenjene Hartmanu, in ne Türku?
Časopis Delo trdi, da je SDS teh deset strani prekopiral iz dokumenta, ki ga je oktobra 1979 (naslov dokumenta je Posebna informacija, datiran je 2. oktobra 1979, mapa, ki vsebuje te dokumente, pa nosi datum oktober 1979, fond AS 537, arhivska škatla 1658) prejel Türkov predhodnik na mestu predsednika manjšinske komisije pri SZDL, Jože Hartman.

Teh deset strani je sicer pristno arhivsko gradivo, a se ne nanaša na predsednika republike Danila Türka. Nastale so oktobra 1979, tri mesece preden je Türk postal predsednik te komisije. Poleg Hartmana je dokumente iz te mape prejelo še 41 drugih funkcionarjev, Türka pa ni bilo med njimi.

SDS: To so zlonamerne in manipulativne insinuacije
V SDS-u so že predhodne namige o ponarejenosti dokumenta označili za zlonamerne in manipulativne. "Vsi dokumenti so bili pridobljeni v skladu z zakonodajo o Arhivu RS in so javno dostopni v arhivskih škatlah z naslednjimi oznakami: 1592–1593, 1598, 1600–1601, 1610–1620, 1624, 1626, 1628–1632, 1646, 1656–1661, 1665–1667, 1850–1851, 1931. Tako se o njihovi verodostojnosti lahko vsak trenutek vsakdo prepriča," so zapisali na spletni strani.

Na vprašanje in trditve, zakaj in ali so priredili dokument, s katerim so hoteli dokazovati svoje očitke na račun predsednika republike, se še niso odzvali.

Türk: Ne mislim sprožiti kazenskopravnih sredstev
Türk pa je v odzivu za časnik znova odločno zavrnil "neresnice, podtikanja in manipulacije" o svoji vpletenosti v bombni napad v Velikovcu leta 1979. Zatrdil je, da prav ti dokumenti postavljajo avtorje podtikanj na laž.

Ne glede na nova dejstva Türk ne misli sprožiti kazenskopravnih sredstev. Kar zadeva vprašanje ponarejanja dokumentov, pričakuje, "da bodo v primeru ugotovljenih protipravnosti pristojni organi ustrezno ukrepali". Morebitno javno opravičilo pa predsednik prepušča "kulturi in politični civiliziranosti avtorjev omenjenih neresnic".

"Dokument ima le dve prilogi"
V Delu še pišejo, da dokument SDS-a, na katerem je v dopisu navedenih deset funkcionarjev, na katere je republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Jernej Jan poslal povzetke poročanja avstrijskih medijev o sodnem procesu proti velikovškima bombašema, zadnji med njimi pa je tudi Türk, nima priloženih "številnih prilog", kot trdijo v stranki, ampak le dve.

Kot je znano, je SDS dva tedna nazaj objavil nekaj dokumentov, ki naj bi dokazovali, da je Türk kot sekretar/predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL-ju vedel za podrobnosti bombnega napada v Velikovcu leta 1979 in da njegova trditev, da je zanj izvedel iz medijev, ne drži. Dokumenti naj bi dokazovali tudi, da je Türk poznal in neposredno komuniciral s Tomažem Ertlom, takratnim republiškim sekretarjem za notranje zadeve in poznejšim domnevno spornim odlikovancem. Türk je vse navedbe zanikal.

Omenjeno razkritje nas v Liberalni akademiji sicer ne preseneča, hkrati pa nas utrjuje v prepričanju, da se bo moral vodja opozicije skupaj s svojo stranko presedniku države zdaj opravičiti kar dvakrat – zato, ker ga je hujskaško zmerjal z lažnivcem in drugimi nizkotnimi izrazi, nato pa še, ker se je za tak cilj zmerjanja spustil na grobo primitivno raven manipulatorja in ponarejevalca dokumentov.

Liberalna akademija o poročanju Dela
Prirejen dokument SDS-a
Odzivi na objavljeno arhivsko gradivo