Do zdaj so se davčne olajšave in lestvica za odmero dohodnine enkrat letno usklajevale s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji, s sprejetjem predloga pa bi se možnost usklajevanja in določanja stopnje rasti prenesla v zakon o izvrševanju proračuna. Foto: BoBo
Do zdaj so se davčne olajšave in lestvica za odmero dohodnine enkrat letno usklajevale s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji, s sprejetjem predloga pa bi se možnost usklajevanja in določanja stopnje rasti prenesla v zakon o izvrševanju proračuna. Foto: BoBo

Pred torkovo splošno razpravo v DZ-ju o predlogu novele zakona o dohodnini, s katero bi se med drugim odpravilo dosedanje avtomatično usklajevanje davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo, je poslanka stranke Alenka Jeraj tako izrazila nasprotovanje predlaganim spremembam: "Gre za enega izmed zakonov, ki ga vlada ni uskladila s socialnimi partnerji."

Do zdaj so se davčne olajšave in lestvica za odmero dohodnine enkrat letno usklajevale s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji, s sprejetjem predloga pa bi se možnost usklajevanja in določanja stopnje rasti prenesla v zakon o izvrševanju proračuna. "Temu najbolj nasprotujemo, prav tako pa je to najbolj nesprejemljivo za socialne partnerje," je dejala Jerajeva.

"Najbolj na udaru družine in srednji sloj"
Po njenem mnenju bi to pomenilo, da "bodo spet najbolj na udaru družine in pa srednji sloj". Kot je pojasnila, gre za družine, ki že zdaj komaj shajajo, z vsako novo odločitvijo pa jih vlada po njenem mnenju še dodatno obremenjuje. Med dodatnimi obremenitvami za družine je izpostavila še višjo ceno vinjet in višji davek na dodano vrednost. "Tudi trošarinska politika ni najbolj prijazna," je dodala.

Poslanci SDS-a bodo sicer - po njihovem mnenju slab - predlog skušali popraviti z amandmaji, vendar pa dvomijo, da bodo ti dobili zadostno podporo, saj je bil zakon vložen v obravnavo brez soglasja socialnih partnerjev.

Odprava indeksacije pri dohodnini naj bi sicer po ocenah vlade prinesla približno 30 milijonov evrov prihrankov letno.