Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se bo prihodnji teden srečala z nevladnimi organizacijami in še nekaterimi drugimi strokovnjaki, s katerimi bo preučila možnosti za ustrezen pristop po referendumski zavrnitvi zakona o zakonski zvezi. Foto: BoBo
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se bo prihodnji teden srečala z nevladnimi organizacijami in še nekaterimi drugimi strokovnjaki, s katerimi bo preučila možnosti za ustrezen pristop po referendumski zavrnitvi zakona o zakonski zvezi. Foto: BoBo

Sama postavitev ograje še ne pomeni kršenja človekovih pravic. Tudi če bi bila ograja postavljena, bi begunci lahko vstopali v Slovenijo in zaprosili za mednarodno zaščito, če bi to želeli, ali nadaljevali pot v druge države. Je pa postavitev fizičnih ovir skrajni ukrep, ki bi ga bilo treba uporabiti le, če na drugačen način ne bo mogoče reševati aktualnega problema migracij. Seveda je odločitev o postavitvi politične narave.

Mnenje Varuha človekovih pravic o žici.

Ustavni sodniki se bodo morali v novem letu najverjetneje znova ukvarjati z diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti v partnerskih zvezah, ki jo je nameravala odpraviti na referendumu zavrnjena novela zakona o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih. Če so o dopustnosti referenduma odločali le "tehnično" in z rezultatom 5:4 odločili, da ne sodi med zakone, o katerih po ustavnih določbah referendum ni dopusten, se bodo morali podrobneje posvetiti sporni oz. diskriminatorni zakonodaji.

Pri Varuhu človekovih pravic so namreč takoj po referendumski zavrnitvi dejali, da je šlo za "nedvomno legitimen izraz volje volivcev do vprašanj, povezanih z novo definicijo zakonske zveze". Vendar pa je bila zavrnjena zakonska novela "vendarle poskus odpravljanja diskriminacije oseb na podlagi spolne usmerjenosti, ki je ena od osebnih okoliščin, zaradi katerih v skladu z ustavo ni dopustno različno obravnavanje".

Ob tem so pri varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer napovedali, da bodo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami preučili potrebe in možnosti za vložitev zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki ne omogočajo enakih pravic oseb v partnerskih skupnostih. Kar se bo očitno zgodilo že v bližnji prihodnosti.

"Varuh se bo z nevladnimi organizacijami in še nekaterimi drugimi strokovnjaki, s katerimi bo preučil možnosti za ustrezen pristop, srečal v prihodnjem tednu," pravijo pri Varuhu človekovih pravic in dodajajo, da bodo o svojih nadaljnjih ukrepih obvestil javnost.

Neodvisni poslanec DZ-ja Jani Möderndorfer je sicer nedavno vložil predlog zakona o partnerski zvezi, vendar ga v uradu varuhinje človekovih pravic še niso obravnavali.

Bo tudi žica "ovila" ustavne sodnike?
Pri Varuhu človekovih pravic so ob ožičenju slovenskih meja najavili, da namerava kolegij Varuha sprejeti tudi odločitev o morebitni vložitvi zahteve za oceno ustavnosti Zakona o nadzoru državne meje.

"V zvezi s pobudo o postavitvi ograje ter poseganjem države v pravico do lastnine in onemogočanje javnega dobrega bo kolegij varuhinje razpravljal, potem ko prejme vse relevantne informacije od Vlade RS in jih preuči. Nekaj smo jih že prejeli, nekaj pa jih še čakamo," pravijo pri varuhinji.

Lani varuh vložil tri ustavne presoje
Varuh človekovih pravic je sicer lani vložil tri ustavne presoje. Zadnja se je nanašala na oceno ustavnosti zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, in sicer glede ukinitve subvencije neprofitnega dela najemnine, saj naj bi to povzročalo dodatne stiske socialno najbolj ogroženim.

Druga zahteva se je nanašala na pokojninski zakon, saj se dokupljena pokojninska doba pri ugotavljanju pogojev za starostno upokojitev ni več upoštevala. Tretja ocena ustavnosti pa se je nanašala na tri določbe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Sama postavitev ograje še ne pomeni kršenja človekovih pravic. Tudi če bi bila ograja postavljena, bi begunci lahko vstopali v Slovenijo in zaprosili za mednarodno zaščito, če bi to želeli, ali nadaljevali pot v druge države. Je pa postavitev fizičnih ovir skrajni ukrep, ki bi ga bilo treba uporabiti le, če na drugačen način ne bo mogoče reševati aktualnega problema migracij. Seveda je odločitev o postavitvi politične narave.

Mnenje Varuha človekovih pravic o žici.