V desetih evropskih državah, tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, se je v januarju in februarju več kot podvojilo število obolelih za ošpicami v primerjavi z letom 2016. Foto: Reuters
V desetih evropskih državah, tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, se je v januarju in februarju več kot podvojilo število obolelih za ošpicami v primerjavi z letom 2016. Foto: Reuters

Nesprejemljivo je, da v današnjem času otrok umre zaradi ošpic

Marta Grgič Vitek, NIJZ
Cepivo
Ministrstvo razmišlja o ukrepih, s katerimi bi zagotovilo precepljenost vsaj v javnih zdravstvenih ustanovah. Foto: Reuters
Epidemija ošpic nevarnost za Slovenijo
V Sloveniji precepljenost nevarno nizko

"Podatki kažejo, da splošna precepljenost v Sloveniji upada, na področju Ljubljane pa je padec že skrb vzbujajoč," poudarja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in dodaja, da so zaradi nizke precepljenosti tveganjem izpostavljeni predvsem najranljivejši otroci.

"Slovenija ni osamljen otok, ampak imamo izbruh ošpic že v sosednji Italiji, zato se upravičeno bojimo, da bi se ta izbruh prenesel tudi v Slovenijo, zlasti v času počitnic," je še dodala ministrica in pozvala starše, naj se pred dopustom odločijo za cepljenje. "Starši, ki imajo pomisleke glede cepljenja, lahko vse odgovore nanje dobijo tudi pri pediatrih, ki jim navsezadnje zaupajo otroke, ko so ti najbolj bolni."

Zaradi cepljenja ne zdravimo več hudo bolnih otrok zaradi bolezni, kot so tetanus, davica, otroška paraliza in nekatere druge otroške bolezni, je še opozorila ministrica. "Cepljenje pa ni pomembno le zaradi enega posameznika, ampak za celotno družbo, saj s precepljenostjo zaščitimo tudi tiste otroke, ki zaradi zdravstvenega stanja ne smejo biti cepljeni in so tudi najranljivejši," je še dodala ministrica.

Stroka je glede učinkovitosti cepljenja enotna
"Najbolj nas skrbi padec precepljenosti pri ošpicah, saj smo padli že pod raven, ki zagotavlja splošno zaščito," je poudarila sekretarka na ministrstvu Jožica Maučec Zakotnik. "Ta nevarnost je povsem realna v času počitnic, saj imamo tempirano bombo tako rekoč pred vrati," je še dodala in poudarila, da ob morebitni epidemiji ošpic obstaja tudi bojazen, da bi se sesedel zdravstveni sistem, saj tudi med delavci v javnem zdravstvu ni precepljenosti.

"Vsa stroka in institucije smo enotni glede tega, da je cepljenje najučinkovitejši način zaščite pred nalezljivimi boleznimi," je še dodala Maučec Zakotnikova in dodala, da so prav zato pripravili ukrepe na tem področju. Kratkoročni ukrepi bodo namenjeni predvsem informiranju staršev, ki imajo bojazni pred posledicami cepljenja. Na ministrstvu so sicer v vseh letih obveznega cepljenja izplačali le eno odškodnino zaradi posledic cepljenja, kjer pa ni šlo za otroka.

Prednost pri vpisu v vrtec
Na ministrstvu bodo oblikovali tudi posebno delovno skupino, ki bo pripravila še druge ukrepe. Predvsem želijo zagotoviti precepljenost med delavci v javnih zdravstvenih ustanovah. Na ministrstvu pa razmišljajo tudi o ukrepih, s katerimi bi dosegli precepljenost med študenti in dijaki, ki bodo v času izobraževanja dejavni tudi v javnih zdravstvenih ustanovah. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi imeli cepljeni otroci prednost pri vpisu v javne vrtce. Precepljenost bo zahteva tudi za vključevanje v zdravstvena letovanja.

Marta Grgič Vitek z inštituta za javno zdravje poudarja, da smo v Sloveniji s precepljenostjo omejili pojave nekaterih nalezljivih bolezni. "Tako smo imeli v zadnjem letu pred uvedbo cepljenja 2.265 primerov davice, po uvedbi cepljenja pa smo zadnji primer zaznali v letu 1967." Več desetletij je star tudi zadnji primer otroške paralize, medtem ko so v zadnjih letih zaznali nekaj redkih primerov rdečk in ošpic.

S precepljenostjo izginile nekatere bolezni
Precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi je bila leta 2007 v Sloveniji 97-odstotna, potem pa je z leti padla - lani na 94 odstotkov. Bolj skrb vzbujajoča pa je slika pri precepljenosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki je v letu 2007 znašala 95,9 odstotka, lani pa je padla na 92,3 odstotka. Najslabša je precepljenost v ljubljanski regiji, ki je 87,9-odstotna. Po teoriji kolektivno zaščito sicer zagotavlja 95-odstotna precepljenost.

Slovenija je bila po podatkih OECD-ja tako več let v vrhu lestvice s precepljenostjo, zdaj pa je zdrsnila v zadnjo tretjino, je še opozorila Grgič Vitkova in dodala, da je dodatna težava tudi to, da sta naši sosedi Italija in Avstrija, državi, ki sta na dnu lestvice precepljenosti.

Starši morajo sprejeti odgovornost
"Dilem znotraj stroke glede cepljenja ni in pediatri smo zavezani stroki," pa poudarja pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik. "Zagovarjamo stališče, da mora imeti otrok dostop do najboljše oskrbe, kamor sodi tudi zaščita pred nalezljivimi boleznimi," je še dodal Baš in poudaril, da se pediatri ob pojavu potvorjenih podatkov na spletu pediatri pogosto srečujejo s stisko staršev, ki so v dvomih.

"Tudi ti starši so v neki stiski in se potem žal začnejo izogibati preventivnim sistematskim pregledom ter ne ukrepajo pravočasno ob pojavu bolezni." Baš je ob tem dodal še, da bi morali starši, ki se odločijo, da svojih otrok ne cepijo, sprejeti tudi odgovornost za to odločitev in v primeru simptomov poskrbeti, da nevarnostim ne bodo izpostavili drugih.

Da so zlasti mladi starši ob poplavi nepreverjenih informacij na spletu v nezavidljivem položaju, pa meni tudi študentka medicine in vodja projekta Imuno Eva Vrščaj. Projekt Imuno je sicer namenjen ozaveščanju staršev v dvomih glede varnosti cepljenja. Baš pa je ob tem poudaril, da je približno en odstotek staršev tak, ki jih protiargumenti ne prepričajo, zato je ključno naslavljati tiste starše, ki so v dvomih.

Nesprejemljivo je, da v današnjem času otrok umre zaradi ošpic

Marta Grgič Vitek, NIJZ
Epidemija ošpic nevarnost za Slovenijo
V Sloveniji precepljenost nevarno nizko