Novela zakona o kazenskem postopku predstavlja najobsežnejšo spremembo 22 let starega zakona o kazenskem postopku. Z novelo skušajo na pravosodnem ministrstvu nasloviti pomanjkljivosti zakona, ki so omogočali zavlačevanje sodnih postopkov in zniževali učinkovitost dela preiskovalnih organov, je po seji vlade dejal pravosodni minister Goran Klemenčič.

Z novimi vzvodi bodo vse institucije v vseh fazah predkazenskega postopka dobile nove vzvode za pohitritev postopkov brez posega v človekove pravice, je dejal Klemenčič in dodal, da so v noveli okrepljeni in jasneje opredeljeni postopki policije in tožilstva. Novela tudi omejuje nepotrebno branje obsežnega dokaznega gradiva na glavni obravnavi.

Po novem pa bo mogoče vložiti obtožnice mimo postopka preiskave, kar bo, tako Klemenčič, omogočilo hitrejše postopke. Z novelo bodo uvedeni tudi ukrepi odločanja na drugi stopnji, brez vračanja v ponovno sojenje na prvo stopnjo. "Zaostrujemo pa tudi pogoje za izmikanje obravnavam, kot so neupravičena zdravniška opravičila, in izboljšujemo ureditev vročanja sodne pošte," je še dejal Klemenčič.

Alternativne kazni za milejša kazniva dejanja
Vlada pa je sprejela tudi zakon o probaciji, ki uvaja posebno službo za izvrševanje alternativnih sankcij. Klemenčič je ob tem dejal, da je dobrih 55 odstotkov od skoraj 1.500 slovenskih zapornikov obsojenih na krajše zaporne kazni. S stališča penološke stroke je za tovrstne prestopnike koristnejša alternativna sankcija, kot je hišni pripor, družbenokoristno delo, poplačilo škode žrtvam in podobno.

"Vse to že imamo urejeno v zakonu, nimamo pa nikogar, ki bi to izvrševal, tako kot v tujini to počnejo probacijske službe," je dejal Klemenčič in dodal, da so cilji probacijskih služb zmanjševanje povratništva med storilci milejših kaznivih dejanj in reševanje težave prezasedenosti zaporov.