Goran Lukič (Svetovalnica za migrante) in Lidija Jerkič (SKEI) ob predstavitvi predlogov za spremembo kazenskega zakonika na področju neplačevanja prispevkov zaposlenim. Foto: Luka Lukič
Goran Lukič (Svetovalnica za migrante) in Lidija Jerkič (SKEI) ob predstavitvi predlogov za spremembo kazenskega zakonika na področju neplačevanja prispevkov zaposlenim. Foto: Luka Lukič

"Tudi v sindikatu SKEI opažamo, da se je v zadnjih letih razpaslo neplačevanje plač in prispevkov," pa je povedala predsednica sindikata SKEI Lidija Jerkič. "Že dalj časa opažamo tudi neuspešen pregon teh početij. Ne gre zgolj za neplačevanje plač, ki so nastale v okviru določene stiske podjetja, ampak za precej bolj razširjeno prakso, ki jo je treba ustaviti."

Večina tovrstnih primerov namreč obtiči na delovni mizi tožilstva, saj je obveljala interpretacija kazenskega zakonika, po kateri je za kazenski pregon pri neplačevanju potreben neposredni naklep. "Ta pa je tudi težko dokazljiv, zato v praksi tožilstvo tovrstne ovadbe zavrže," je dejal Lukić in poudaril, da se pri Svetovalnici za migrante tako kot tudi Sindikatu SKEI vsak dan srečujejo s tovrstnimi primeri. Pri čemer je neplačevanje prispevkov le najpogostejša kršitev pravic delavcev iz 196. člena kazenskega zakonika, ki zaradi direktnega naklepa ostane kazensko nepreganjana.

Težava je v besedi "zavestno"
"Praksa opuščanja pregona tožilstva kaže, da je kazenski pregon storilcev na tem področju neučinkovit in neustrezno odraža slovensko kazensko zakonodajo," men Lukič in dodaja, da je ključna težava v dikciji "kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja." Pri tem beseda zavestno nakazuje na neposreden naklep, ki pa je zelo težko dokazljiv. Zato tudi tožilstvo v praksi tovrstne primere zavrže.

"S predlogom, da se črta beseda zavestno, bi v poštev prišel tudi eventualni naklep, ki je podan, če se storilec zaveda, da lahko nastane prepovedana posledica, pa vanjo privoli," še dodaja Lukić. S tem predlogom ostaja naklep kot ključna prvina kaznivega dejanja kršenja pravic delavcev, se pa naklep razširja tudi na eventualnega "ko delodajalec da prednost plačevanju drugim stroškom pred prispevkom zaposlenih. Ne gre torej za splošni pregon vseh delodajalcev, saj naklep ostaja, se pa razširja."

Sprememba sprejeta še letos?
Da gre pri neplačevanju prispevkov za pereč problem, ki zaradi nedokazanega neposrednega naklepa ostane nekaznovan, je po besedah Lukića prepoznalo tudi ministrstvo za pravosodje, ki je njihov predlog tudi upoštevalo. Predlagana sprememba 196. člena kazenskega zakonika, po kateri bi bila črtana beseda zavestno, bo tako kmalu tudi na delovni mizi vlade. V Svetovalnici za migrante pa pričakujejo, da bo sprememba še letos prestala tudi zakonodajni postopek.

Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da sta predlagani spremembi 196. in 202. člena kazenskega zakonika že v medresorskem usklajevanju. Na ministrstvu so ob tem dejali, da so spremembe nastale na pobudo Svetovalnice za migrante, pa tudi na ministrstvu so v preteklosti že zaznali pomanjkljivosti pri pregonu kršiteljev temeljnih pravic delavcev. Na ministrstvu predvidevajo, da bo vlada predlog novele sprejela do konca letošnjega leta.