Po Šeficevih besedah župani podpirajo ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje situacije pod nadzorom. Poleg tega bodo kmalu sprejete spremembe zakona o nadzoru državne meje, kjer bo rešeno tudi vprašanje odškodnin. Foto: BoBo
Po Šeficevih besedah župani podpirajo ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje situacije pod nadzorom. Poleg tega bodo kmalu sprejete spremembe zakona o nadzoru državne meje, kjer bo rešeno tudi vprašanje odškodnin. Foto: BoBo
Župani od države zahtevajo obveščanje o prebežnikih

Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu (MNZ) Boštjana Šefica so člane predsedstev občinskih združenj seznanili s trenutnim varnostnim položajem tako v Sloveniji kot v širši regiji. Šefic je dejal, da jim je poskušal pojasniti, zakaj so potrebni sprejemno-registracijski centri, ki so v javnosti naleteli na precej protestov.

Območja, kjer bodo stali ti centri, so načeloma določena, je pojasnil državni sekretar in dodal, da z občinami, kjer bi bili potencialno sprejemno-registracijski centri, že vodijo pogovore ter iščejo skupne rešitve in kompromise. Dejstvo pa je, da morajo biti sprejemno-registracijski centri ob meji oziroma tam, kjer lahko pričakujemo morebitno povečanje nezakonitih migracij.

Šefic je pojasnil, da se tudi s črnomaljskim vodstvom zelo konstruktivno dogovarjajo o lokaciji sprejemno-registracijskega centra in iščejo kompromis, da bi lahko tako lokalna skupnost kot vsa društva normalno delovali.

Glede sprejemnega centra v Dobovi je pojasnil, da bodo v šestih mesecih to lokacijo ukinili. Dobova je bila namreč v prejšnjem migracijskem valu izjemno obremenjena in "seveda so krajani utrujeni". Ob tem je Šefic opozoril na to, da je tudi zdaj Dobova ena najmočnejših migracijskih poti za nezakonite migracije, morebiten umik s tega območja pa bi lahko povzročil varnostna vprašanja.

Občine želijo več denarja za varnost
Predsednik Skupnosti občin Slovenije Bojan Kontič je poudaril, da je sprejemno-registracijske centre zelo težko umestiti v prostor. Po njegovih besedah gre zaznati razumevanje, da so lokalne skupnosti del države in da morajo skupaj urejati problematiko, "pred katero smo postavljeni ne po lastni krivdi". Župani so ob tem opozorili, da je treba resorje, ki skrbijo za zagotavljanje varnosti, finančno okrepiti.

Predsednika Združenja občin Slovenije Robert Smerdelj pa je pojasnil, da srečanje kaže na voljo po dogovarjanju, medtem ko so predstavniki občin izražali pričakovanje po dejavnejši komunikaciji. Občinska združenja so po njegovih besedah opozorila, da je varnostni položaj zahteven, "temu primerno mora država ukrepati tudi skozi proračun".

Na vprašanje, kako bodo vodstva občin prepričala občane, da se v njihovih občinah postavijo sprejemno-registracijski centri, Smrdelj odgovarja, da se da s komunikacijo vse narediti. Če bi država uveljavila svojo voljo brez soglasja, pa bi bili "zelo verjetno na strani občanov".

Župani ne nasprotujejo ograji
Postavitvi ograje na mejo s Hrvaško predstavniki občin nasprotujejo. Po Šefičevih besedah je celo nasprotno, saj podpirajo ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje položaja pod nadzorom. Tudi Kontič je potrdil, da v občinah "vse, kar gre v prid temu, da zaščitijo naše državljane, seveda z naklonjenostjo sprejemajo in bodo z razumevanjem tudi sodelovali".

Varnostni položaj je stabilen, toda …
Šefic je orisal tudi trenutni varnostni položaj, ki je po njegovih besedah "bolj ali manj stabilen". A je treba računati tudi na razmere, ki ne bodo tako ugodne, zato "ne smemo biti naivni" in se moramo nanje pripravljati.

Župani od države zahtevajo obveščanje o prebežnikih