Redna oktobrska seja DZ-ja se je začela z razpravo o bančni luknji. Foto: BoBo
Redna oktobrska seja DZ-ja se je začela z razpravo o bančni luknji. Foto: BoBo

Premier Miro Cerar je poslancem odgovarjal na vprašanja o odpravi varčevalnih ukrepov in naložbah za gospodarski razvoj, o ugotavljanju položajne in politične odgovornosti za nastanek bančne vrzeli, o zagotavljanju enakih meril za vse državljane ter o dopolnitvi ustave, s katero bi se narodnim skupnostim, po izvoru iz razpadlega SFRJ-ja, priznal status manjšinskih narodnih skupnosti.

"Javni linč je neprimeren"
SDS-ov poslanec Anže Logar je naštel imena ljudi, ki naj bi bili domnevno krivi za bančno luknjo in danes delujejo v različnih vladnih oz. državnih institucijah. A Cerar mu je odgovoril, da nihče izmed navedenih ni bil ovaden, sploh pa ne pravnomočno obtožen. "Zato nimam oprijemljivega razloga, da bi menil, da naštete osebe niso primerne za opravljanje funkcije." Dodal je, da se mu takšen javni linč zdi neprimeren.

Hkrati Cerar upa, da se bo večji del te zgodbe, ki je trenutno na državnem tožilstvu, kmalu preselil na sodišča. "Odločno smo se lotili preiskav, uvedli pa smo tudi več sistemskih ukrepov, da tovrstnih zlorab ne bo več," je dejal. Povzel je statistiko, da je bilo največ spornih posojil najetih v obdobju od 2004 do 2008. Policija je od leta 2013 do septembra letos zaznala 258 sumov kaznivih dejanj v bankah, podala 106 kazenskih ovadb za 138 kaznivih dejanj ter pri tem ovadila 157 bančnikov in škodo v teh postopkih ocenila na 456 milijonov evrov. Od leta 2015 se število zaznanih kaznivih dejanj zmanjšuje, v preiskavi je še 35 sumov kaznivih dejanj.

Cerar: Pristojnost glede manjšin ima državni zbor
Poslanka Levice Violeta Tomič je Cerarja pozvala k priznanju manjšinskega statusa za narodne skupnosti, ki izvirajo iz razpadlega SFRJ-ja. Cerarja je opozorila, da so ureditev njihovega položaja določili tudi v koalicijski pogodbi, a do zdaj na tem področju ni bilo storjenega ničesar. Cerar je v odgovoru Tomičevi zagotovil, da je ureditev položaja narodnih skupin zelo pomembna in da tudi v njegovem SMC-ju spodbujajo vse ukrepe, ki koristijo tem narodnim skupnostim in njihovemu sožitju v Sloveniji.

Tomičeva je opomnila, da so v Levici že pripravili predlog za dopolnitev ustave, kjer bi se položaj Albancev, Bošnjakov, Makedoncev, Srbov in Hrvatov uredil z zakonom, vendar v državnem zboru niso prejeli 20 podpisov, kot jih potrebujejo za začetek razprave. Podpisa pa ni prispeval noben poslanec koalicije. Tomičevi je dejal, da je njen predlog vezan na državni zbor, ki je ustavodajno telo. Tu pa je potrebna dvotretjinska večina. Po njegovih informacijah tega soglasja trenutno ni mogoče doseči. Je pa Cerar vseeno obljubil svojo podporo, če se zagotovita uspešnost predloga in podpora vlade. "Vlada bo tu pomagala z informacijami, pobudami in vsemi mogočimi sredstvi, ki so ji na voljo," je dejal.

Klemenčič še nima 46 glasov za zakon
Sicer pa bodo na oktobrski seji znova odločali o spremembah zakona o kazenskem postopku, ki rahlja pravila za pospešitev predkazenskega postopka. V državnem svetu so na zakon izglasovali veto in ga vrnili poslancem. Ti so ga sicer prejšnjič potrdili z 32 glasovi, da bi obveljal, pa jih v drugo potrebuje 46. Minister za pravosodje Goran Klemenčič bo torej še moral iskati podporo.

Ob predstavitvi predloga se je pravosodni minister sicer strinjal, da se Slovenija spopada s težavo neenotne sodne in tožilske prakse, in dodal, da je ena izmed ključnih težav pri neenotni tožilski praksi v tem, da vrhovno državno tožilstvo nikoli ni vzpostavilo instrumentov in analitičnega sistemskega pristopa, da bi spremljalo različne tožilske odločitve. Ministrstvo je pred dvema letoma tožilstvu tak ukrep naložilo s pravilnikom.

Predpogoj za vzpostavitev enotne sodne ali tožilske prakse je, da sistem odklone sploh identificira, in to ne samo takrat, ko so medijsko izpostavljeni, je opozoril Klemenčič. Pri tem je izrazil pričakovanje, "da bomo do konca mandata imeli vse sodne odločitve objavljene na spletnih straneh". Vrhovno sodišče ima po njegovih besedah vse vzvode za poenotenje sodne prakse. Sicer pa je Klemenčič poudaril, da je predlog novele zakona o kazenskem postopku namenjen prav uvedbi transparentnosti v sodnih postopkih.

Cerar poziva k podpori zakonu o kazenskem postopku
Cerar se je vnovičnega odločanja o noveli dotaknil v odgovoru na vprašanje poslanke NSi-ja Ljudmile Novak, ki ga je vprašala, kaj bo vlada naredila, da bo zagotovila pravično državo, v kateri bodo zakoni veljali za vse enako. V Sloveniji po njenem mnenju obstajata dve pravni državi - ena velja za običajne državljane, ki so za majhne prekrške kaznovani z visokimi kaznimi, ki jih morajo hitro plačati.

Cerar je v odgovoru dejal, da izvršna veja oblasti ne more soditi ne tožiti, temveč so za to zadolženi organi, ki imajo tudi odgovornost za spremembe. "S tem se ne izogibam odgovornosti vlade, ampak to je treba zelo jasno povedati, da je pravzaprav odgovornost za pravno državo porazdeljena na vse. Del odgovornosti nosijo organi odkrivanja, del tožilstvo, del sodstvo, del seveda vlada z ministrstvi, del pa nosimo vsi državljani," je dejal Cerar in dodal, da je "včasih pravna zavest med državljani še prešibka".

Ob tem je ponovil, da je vlada že naredila več sprememb na področju pregona najzahtevnejše gospodarske kriminalitete. Poslance pa je pozval k ponovni potrditvi novele zakona o kazenskem postopku.