Najprej nas je zanimal njihov komentar dejstva, da bi bili zaposleni na Radioteleviziji Slovenija glede na nov zakon izvzeti iz plač v javnem sektorju, saj bi bil RTV SLO po novem sicer oseba javnega prava, deloval pa bi kot gospodarska družba. Kot nam je povedal Jože Skok, predsednik Koordinacije novinarskih sindikatov RTV-ja, bo temo komentiral šele, ko bo konfederacija o njej oblikovala svoja stališča. "Vsekakor pa je dejstvo, da smo v javni sektor prišli po zelo zapleteni poti, uveljavitev pravic iz tega sektorja pa ne pomeni, da bi zlahka lahko šli iz tega sektorja. Vrsta zakonov in kolektivnih pogodb ureja to področje, česar ne more nadomestiti zgolj sprememba zakona," poudarja.

Iztok Jurančič, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije, ki je uvodoma poudaril, da izjave usklajujejo s Koordinacijo novinarskih sindikatov RTV-ja, pa pravi, da so šli v javnouslužbenski plačni sistem zato, da bi povečali plače in varnost zaposlitve, kar jim je v pretežni meri tudi uspelo, medtem ko v osnutku predlagane rešitve odpirajo precej bolj negotovo perspektivo. Plačni sistem se po njegovih besedah lahko spreminja skladno z veljavno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami, bolj sporno pa je poseganje po pravilnikih oziroma dekretu. "Po moji oceni bi rešitve pomenile tudi edinstveni primer v Sloveniji, ko bi zaposlenim javne RTV omejili možnost do kolektivnih pogajanj, s tem pa sindikatom, v nasprotju z ustavo in mednarodnimi konvencijami ILO okrnili njihove osnovne pravice do svobodnega delovanja in zastopanja," dodaja. Sicer pa meni še, da trenutne rešitve ne bodo zdržale, saj so operativno težko izvedljive, pravna tveganja pa "neskončna", saj nasprotujejo pravnemu redu, zato bodo novnarski sindikati po njegovih besedah tudi naredili vse, da ne bodo uveljavljene.

Po besedah Petra Kosmača, predsednika sindikata kulturnih in umetniških ustvajalcev RTV-ja, pa bi odhod iz javnega sektorja lahko pomenil porušitev sistema plačnih razmerij med primerljivimi delovnimi mesti v RTV-ju in širše do sorodnih oziroma primerljivih delovnih mest v javnih zavodih s področja kulture. "Morda bo to najtrši oreh za zakonodajalca - DZ, ki bo spremembe zakona sprejemal. Tu se bo Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev verjetno najbolj angažiral in z argumenti dokazoval, da to ni primerna zakonska rešitev," je napovedal.

Bodo zaposleni prišli do besede?
Kako pa v sindikatih gledajo na to, da je zastopanost predstavnikov delavcev v nadzorstvenih organih RTV Slovenija po novem zakonu manjša? Vedno smo se zavzemali za to, da je zastopanost zaposlenih v nazornih organih čim večja. Vsako zmanjševanje njihovega števila zgolj zmanjšuje vpliv na delovanje organov, ki ne odločajo le o RTVS-u, temveč tudi o položaju zaposlenih v javnem zavodu, odgovarja Skok.

Jurančič pa meni, da iz tega ne sledi nujno, da bo zastopanost v smislu moči delavskega soupravljanja manjša, zato se mu to, da v Svetu ne bo več predstavnikov Sveta delavcev, niti ne zdi posebej tragično. "Sedaj imajo od 23 članov tri predstavnike, večkrat so se odzivali, pa so jih pri pomembnih rečeh praviloma povozili. Od devetih članov nadzornega sveta sta sedaj dva predstavnika zaposlenih, po novem naj bi bil en od sedmih, vendar je pomembnejša nova pozicija v upravi, kjer bi od petih članov uprave eden zastopal zaposlene. Praktično to pomeni večji vpliv zastopništva zaposlenih v celoti. Vendar pa to ni toliko bistveno, kot pa problem, da ostaja zagotovljen in prevladujoči politični vpliv v nadzronih in vodstvenih organih," pojasnuje.

Kosmač meni podobno, da je zastopanost zaposlenih pri nadzoru je sicer pomembna, vendar ne toliko po številu predstavnikov kot po izboru nadzornika iz vrst zaposlenih. Tu je sodgovornost na zaposlenih, ki delegirajo svojega zastopnika, ki jih bo resnično zastopal. Nadzorni organ praviloma ne bi smel delovati po načelu večinskega glasu, temveč s konsenzom in odgovorno, še pravi.

Je zakon sploh drugačen od starega?
Pa siceršnji komentarji na osnutek zakona? Kot pravi Skok, osnutek najprej zahteva temeljito branje, prezgodnje ocene pa so lahko škodljive zlasti zato, ker je zakon sicer privlačna dnevnopoitična tema, a odločitve se neredko sprejemajo tudi v škodo zaposlenih.

Jurančič pa opozarja, da bo zdaj na dnevnem redu predsvem stautsno preoblikovanje, ki pa je obrobno vprašanje, medtem ko so bistvena vprašanja depolitizacija RTV-ja, uredniška in finančna avtonomija. "Ravno na teh točkah je osnutek ponesrečeni poskus, ki bolj ali manj lepotno popravlja napake prelomnih sprememb Zakona o RTVS iz leta 2005, dejansko pa na omenjenjenih točkah ohranja njegova izhodišča in rešitve. Ta zakon je naredil javni službi veliko poslovne in programske škode, novi bo samo dodatno, če bi sprejeli rešitve iz osnutka," je dejal.

Kosmača medtem skrbi predsvem delna usmeritev v delovanje, kakršno je v veljavi pri gospodarskih družbah. Kot meni, bo dvotirnost v poslovanju "vsekakor zanimiv, lahko pa tudi moteč dejavnik za kakovostno programsko, še zlasti kulturnoumetniško ustvarjanje. Prevelika tržna usmeritev pa bi lahko bolj škodovala kot koristila, seveda bo tu pomebna uravnotešenost med javnim servisom in trgom. Dobro je to, da se ohranja RTV prispevek in novost: njegova rast na podlagi rasti življenskih stroškov," navaja. Kot še pravi, je zanimivo, da na predstavitvi nič ni bilo povedanega v zvezi s kapitalskim delžem RTV-ja v sistemu Eutelsat.