Prizor s protesta sindikatov javnega sektorja junija letos, ko so zahtevali nadaljevanje pogajanj. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Mesten
Prizor s protesta sindikatov javnega sektorja junija letos, ko so zahtevali nadaljevanje pogajanj. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Mesten
Boris Koprivnikar
Minister Koprivnikar ocenjuje, da je nasprotna stran zavrnila zelo mamljivo ponudbo. Foto: BoBo
Zapleti na pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja

Sindikate javnega sektorja je vladna stran povabila na pogajanja. Čeprav so napovedovali, da pogajanj ne nameravajo nadaljevati, so se na srečanju z vladno stranjo dogovorili, da bodo pogajanja nadaljevali v ponedeljek. Usklajevanja na neformalni ravni pa bodo potekala že konec tedna.

Minister Koprivnikar je ob tem dejal, da iščejo možnost, da bi v ponedeljek morda prišli do nekega, za obe strani sprejemljivega dogovora. Sindikati in vlada so se dogovorili, da do takrat ne bodo dajali izjav za javnost, da ne bi ogrozili "krhke možnosti, da dejansko pride do sporazuma".

Pogajanja na občutljivi točki
Da so stvari izredno občutljive, je poudaril tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Zadeva je na zelo občutljivi točki, zato bomo prespali in preštudirali ta konec tedna in do ponedeljka verjeli, da se lahko dogovorimo in zapremo to poglavje, ki je zelo problematično za 150.000 javnih uslužbencev," je dejal.

Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek pa je podobno napovedal, da bodo čez konec tedna oziroma v ponedeljek na sindikalni strani vsekakor potekala usklajevanja, da bi v ponedeljek vendarle poskušali izkoristiti "tisto morda neko majhno možnost, da bi dogovor sklenili", ta pa bi bil zelo verjetno koristen za obe strani, če seveda najdejo sprejemljive rešitve.

Kompromisna varovalka
So pa očitno danes razrešili vprašanje varovalke pri spreminjanju plačne zakonodaje, ki so jo sindikati zahtevali od vlade. Kot je dejal Počivavšek, jim je uspelo danes odpraviti tisto oviro, ki so jo na sindikalni strani videli za nadaljevanje pogajanj in jim bo uspelo najti kompromisen zapis. "Varovalko smo spremenili, ni taka, kot so jo predlagali sindikati, hkrati pa tudi vlada odstopa od svojega predloga in smo našli kompromisni predlog, ki je ta trenutek na mizi," je povedal Koprivnikar.

Podrobneje o vsebini varovalke minister ni želel govoriti. Po nekaterih informacijah pa naj bi se vlada približala sindikalni zahtevi s privolitvijo v dikcijo, kot je v socialnem sporazumu, in sicer da bo o temeljnih vprašanjih s področja plačnega in uslužbenskega sistema v javnem sektorju potrebno soglasje sindikatov.

A naj bi po drugi strani od sindikatov pričakovala privolitev v njen zadnji predlog odpravljanja varčevalnih ukrepov, pri tem naj bi bila pripravljena še nekoliko popustiti pri regresu.

Težke besede pred sestankom
Še pred sestankom so sindikati ostro reagirali na odločitev vlade, da ne privoli v predlagano varovalko. Štrukelj je pred sestankom dejal, da gre za določbo iz socialnega sporazuma, katere prenos v dogovor za javni sektor je bil tudi glavni razlog, da so sindikati dogovor sploh podpisali. Vlada pa se tega ne želi držati.

Pri tem so v sindikatih ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju očitali, da je na četrtkovi novinarski konferenci izrekel nekaj trditev, ki jih po Štrukljevih besedah "ni mogoče imenovati drugače kot laži". Štrukelj je namreč poudaril, da od vlade niso nikoli zahtevali, da se odreče pravici do predlaganja zakonov, ampak jim je to zahtevo pripisal Koprivnikar. "Pri zdravi pameti česa takega ni mogoče zahtevati," je poudaril Štrukelj. So pa po njegovih besedah zahtevali, da se vlada drži dogovora, ki ga je podpisala.

Koprivnikar pa je trdil, da je dikcija, ki so jo lani podpisali v okviru socialnega sporazuma, govorila le o ključnih vprašanjih. A so se zatem sindikati opredelili, da je to praktično celoten plačni zakon. In čeprav so se celo leto trudili, da bi se začeli usklajevati o tem zakonu, se to ni zgodilo. "Sindikati so namreč načelno zavračali vsakršen pogovor o teh zakonih," je dejal Koprivnikar in dodal, da bi bila taka zaveza do neke mere sprejemljiva, če bi sindikati pokazali voljo, da se uskladijo.

Za povečanje učinkovitosti javnega sektorja
Pri tem je minister pojasnil, da namen spremembe plačnega zakona ni varčevanje, ampak povečevanje učinkovitosti javnega sektorja. Sredstva za napredovanja bi po njegovih besedah ostala enaka, a bi se del zdaj avtomatičnih napredovanj prenesel v plačne razrede, ki bi jih javni uslužbenci prejeli kot stimulacijo. "Ne gre za varčevanje, ampak za prenos iz avtomatizma v stimulativni del," je zatrdil minister.



Zapleti na pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja