Nacionalni reformni program je doživel številna dopolnila na
Nacionalni reformni program je doživel številna dopolnila na "štafeti" med odbori DZ-ja. Vse skupaj bo kmalu šlo pod drobnogled Bruslja. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Kakršno koli povečevanje davkov in prispevkov v tem trenutku bi povzročilo poglabljanje krize.

Samo Hribar Milič, GZS
Janez Posedi
Evropska komisija je poslala diktat, navodila, kako naj se obnašamo, je bil oster Posedi. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Obe strani nezadovoljni z NRP-jem
Socialnim partnerjem se izteka čas za pripombe


V tem dokumentu vlada na podlagi priporočil Evropske komisije načrtuje sanacijo bank, ukrepe za prezadolžena podjetja, upravljanje državnega premoženja, znižanje plač v javnem sektorju in nove reforme, kot so pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma trga dela.

Osnutek nacionalnega reformnega programa je za delodajalce preohlapen, zato predvidevamo, da bodo na vlado naslovili svoje konkretne predloge za oživitev gospodarstva. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič: "Pričakujemo hitrejše ukrepe, predvsem v smeri slabe banke, kot je bilo že nekako oblikovano, istočasno tudi učinkovitejše upravljanje državnega premoženja in predvsem neki program, ki bo omogočil, da bomo gospodarstvo prestrukturirali - ne pa uničili."
Kakšna delovna mesta želimo?
Delodajalci pričakujejo tudi jasno strategijo, kam bo država vložila denar od prodaje državnih podjetij. Hribar Milič: "Potrebujemo jasno strategijo, neka merila, kam se splača vlagati. Kaj ima perspektivo, kaj je naš dolgoročen cilj? Ali so to nizko plačana delovna mesta v neki tekstilni industriji ali pa so to visokokvalitetna delovna mesta? Tega za zdaj na mizi še ni."

Ostro proti višjim davkom
Vlada razmišlja tudi o zvišanju kakšnega izmed davkov, da bi lažje zakrpala vrzel v državni blagajni. Gospodarstveniki temu ostro nasprotujejo. Kot pravi Hribar Milič: "Kakršno koli povečevanje davkov in prispevkov v tem trenutku bi povzročilo poglabljanje krize." Vlada v programu napoveduje novo reformo pokojninskega sistema in trga dela, pa tudi že nekaj let napovedano reformo zdravstvenega sistema.
Na GZS-ju tudi menijo, da je Slovenija sicer res v težkem gospodarskem položaju, a ta ni brezizhoden. Vlada ima po njihovi oceni izjemno priložnost, da Evropski komisiji z nacionalnim reformnim programom pošlje celovit predlog ukrepov, ki pa mora biti izvedljiv načrt in ne le še en dokument na papirju.

Hkrati pa pričakujejo tudi "odkrit in odločen boj" proti davčnim utajam, sivi ekonomiji, delu in zaposlovanju na črno, korupciji in klientelizmu. Predvsem pa se nadejajo nove gospodarske politike, ki bo odločno podpirala izvoz, in nove tehnološke politike, ki bo bistveno učinkoviteje podpirala raziskave in razvoj.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa je pojasnil, da čakajo na konkretnejši program stabilnosti, ki bo vseboval tudi predlagane davčne ukrepe in načrte za krčenje porabe.

Posedi: Gre za diktat iz Bruslja
Sindikati opozarjajo, da so bile nekatere reforme pravkar uveljavljene, zato o njihovih učinkih še ne moremo govoriti. Sindikalna stran pripomb na osnutek nacionalnega reformnega programa (NRP) še ni posredovala, a v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so zagotovili, da bodo to storili v roku. Ob tem so dodali, da bi celovite pripombe lahko podali le, če bi imeli hkrati na mizi še program stabilnosti.
O vsebini osnutka NRP-ja je izvršni sekretar pri zvezi Goran Lukič povedal, da je ena izmed bolj bolečih točk za sindikate privatizacija, ki je "zelo nedorečeno zapisana". "Gledamo namreč tudi, kakšni so učinki privatizacije po drugih državah. Niso ravno rožnati, zato je treba dvakrat premisliti, na kakšen način iti v privatizacijo, če sploh," meni Lukič.
Še več revnih starostnikov?
Kot problematične je izpostavil tudi predlagane zaostritve pokojninske ureditve. "Pokojninska reforma je zelo problematično zapisana v smislu avtomatskega usklajevanja upokojitvene starosti za pričakovano življenjsko dobo. Mogoče bi to delovalo v kakšni skandinavski državi, kjer imajo boljše pogoje dela, v Sloveniji pač ne," je pojasnil Lukič in dodal, da bi takšna ureditev pomenila zgolj povečevanje revščine starejših.
V osnutku NRP-ja je po Lukičevih ocenah velik poudarek tudi na raziskavah in razvoju, medtem ko se daje zelo malo poudarka konkretno na izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Kritičen je bil tudi do dela osnutka, v katerem je zapisano, da bo vlada v primeru neuspelih pogajanj s sindikati glede dodatnih varčevalnih ukrepov linearno znižala plače v javnem sektorju.
Prepis že videnega
Je pa Bratuškovi ugotovitve in pripombe k osnutku poslal sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič, ki ugotavlja, da je NRP "bolj ali manj prepis prejšnjega programa z manjšimi spremembami".
Ščernjavič je znova opozoril na potrebo po ukrepih na prihodkovni strani proračuna, med drugim, kako bi zmanjšali davčni dolg, omejili in obdavčili vsaj del sive ekonomije ter zagotovili objavo vseh odlivov v davčne oaze. Spomnil je tudi na vprašanja racionalizacije pri javnih naročilih, preglednega in učinkovitega upravljanja s stvarnim premoženjem in slabih terjatev v bankah.
Predsednik sindikalne konfederacije Pergam Janez Posedi je dejal: "Priporočila so napisana v Bruslju in iz teh priporočil tudi sledijo teksti, ki so zadaj dopisani. Torej mi menimo, da gre za neke vrste diktat oziroma smernice, kako se je treba obnašati."

9. maja bo sprejeto končno besedilo
Na finančnem ministrstvu bodo preučili pripombe socialnih partnerjev in poslancev, ki so jih ti podali pretekli teden na odborih. Vlada bo končno besedilo nacionalnega reformnega programa sprejela 9. maja, skupaj s programom stabilnosti, in oba dokumenta poslala v Bruselj.

Kakršno koli povečevanje davkov in prispevkov v tem trenutku bi povzročilo poglabljanje krize.

Samo Hribar Milič, GZS
Obe strani nezadovoljni z NRP-jem
Socialnim partnerjem se izteka čas za pripombe