Vaša ocena: 
Ocena 3,0 od 2 glasov
Ocenite to novico!
Sindikati so vladi poslali pripombe na predlagano pokojninsko reformo. Prepričani so, da vladni predlog pomeni zgolj preložitev težave, poskus reševanja javnih financ in nižje pokojnine.
Izteka se rok, do katerega naj bi zainteresirana javnost podala pripombe na predlog pokojninske reofrme, ki ga je vlada predstavila v začetku avgusta. Sindikalne centrale ugotavljajo, da predlog ne zagotavlja osnovnega namena, tj. vzdržnosti pokojninske blagajne in zagotovitve dostojnih pokojnin.
Pot, ki se predlaga, "pomeni zgolj in izključno odlog težav pokojninske blagajne za krajše obdobje na eni strani, na drugi strani pa povečanje števila brezposelnih starejših ljudi in večanje transferjev iz drugih državnih blagajn (na primer zdravstvene, socialne), ki se prav tako polnijo bodisi iz davkov bodisi iz prispevkov," so prepričani.
Vlada naj nadaljuje pogajanja
Zato pozivajo vlado, naj nadaljuje pogajanja s socialnimi partnerji in naj skupaj poiščejo kompromisne rešitve tako glede pogojev upokojevanja, prehodnega obdobja, obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, sestave organov zavoda, odmere pokojnine kot tudi glede vseh drugih predlogov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na finančno vzdržnost pokojninske blagajne in dotokov novih sredstev vanjo.
Sami predlagajo minimalno upokojitveno starost pri 60 letih ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let za moške oziroma 38 let za ženske (brez odbitkov). Pri tem predlagajo za moške 8-letno, za ženske pa 12-letno prehodno obdobje. Za dopolnjenih 40 let pri moških oziroma 38 let pri ženskah bi se po njihovem predlogu starostna pokojnina odmerila v višini najmanj 80 odstotkov od pokojninske osnove.
Pri minimalni upokojitveni starosti 60 let bi upoštevali olajšave, in sicer za zavarovalno dobo pred 20. rojstnim dnem in pri ženskah zaradi starševstva. Za določitev zneska pokojnine bi po njihovem predlogu upoštevali 24 najugodnejših let, zaporednost najugodnejših let pa ne bi bila pogoj.
Prispevke bi plačevali od vseh oblik dela
V odgovoru vladi so sicer navedli še več ukrepov in predlogov. Finančno vzdržnost pokojninske blagajne bi po njihovem lahko zagotavljali tudi z dvigom prispevne stopnje delodajalcev, s plačevanjem prispevkov od vseh oblik dela (avtorskih, podjemnih pogodb). Možnosti vidijo še v dosledni izterjavi neplačanih prispevkov, v povečanem nadzoru dela na črno ter sprejetju ukrepov za zmanjšanje t. i. sive ekonomije.
Delež proračunskega odhodka v pokojninsko blagajno bi se lahko nadomestil s kombinacijo višjega davka na kapital ter uvedbo davka na finančne transakcije, večjo obdavčitvijo prihodkov od dividend in drugih kapitalskih donosov, so prepričani na sindikalni strani.
