To so na konferenci za novinarje napovedali izvršni sekretar ZSSS-ja Andrej Zorko, predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič in izvršna sekretarka ZSSS-ja Lučka Böhm.

Böhmova je poudarila, da še vedno niso končana pogajanja o socialnem sporazumu, tako tudi poglavje o pokojninski reformi še ni parafirano. Pogajanja se nadaljujejo v začetku septembra.

Sindikati: nismo seznanjeni s predlogom pokojninske reforme
Dušan Semolič je tako pričakoval, da bodo najprej sprejeli socialni sporazum, na njegovih temeljih pa bi gradili novo pokojninsko reformo. S predlogom nove pokojninske reforme v zvezi sindikatov še niso seznanjeni, vendar Semolič meni, da bodo v kratkem.

Kljub temu imajo v zvezi sindikatov velika pričakovanja tako glede nadaljevanja pogajanj v okviru socialnega sporazuma kot pokojninske reforme. Pokojnine so namreč po besedah Böhmove v zadnjih letih drastično padale, razmerje med plačami in pokojninami se je poslabšalo.

Zagotoviti socialno varnost za upokojence
Želja zveze sindikatov je zato zagotovitev socialne varnosti za upokojence. Polna starostna pokojnina za 40 let dela bi tako morala znašati vsaj 72 odstotkov povprečne neto plače, kar se je nazadnje doseglo leta 2002 (72,8 odstotka), lani pa je starostna pokojnina znašala 63,4 odstotka povprečne neto plače. V državah članicah OECD-ja pa to povprečje znaša 70 odstotkov, je še povedala izvršna sekretarka za socialno področje.

Da je višina pokojnin izrednega pomena, je izpostavil tudi izvršni sekretar ZSSS-ja za pravno področje Andrej Zorko, saj naj bi v Sloveniji 61 odstotkov upokojencev prejemalo pokojnine do 600 evrov. In kot je ob tem izpostavil Zorko, samo sprememba pokojninskega sistema in reforma trga dela nista ukrepa, ki bi bistveno vplivala na izboljšanje bonitetne ocene Slovenije.

Na to po njegovih besedah lahko vpliva izključno politika "s svojim obnašanjem in s tem, da končno začne opravljati posel, za katerega je tudi plačana, ne pa da se v večji meri ukvarja z zadevami, ki ne izboljšujejo življenja ljudi".

Pokojninski sistem odvisen od davčnega
Tako je vzdržnost pokojninskega sistema po Zorkovi oceni odvisna od drugih sistemov, denimo delovanja davčnega sistema. Država bi najprej morala zagotoviti izterjavo neplačanih prispevkov, je poudaril in dodal, da so se težave pokojninske blagajne začele, ko se je znižala prispevna stopnja za delodajalce.

Tudi Semolič je prepričan, da "ne bo pokojninske reforme, ki bi bila uspešna, če se ne bo marsikaj naredilo na drugih področjih". Predsednik zveze sindikatov tako vladi v razmislek predlaga dodatno obdavčitev finančnih institucij in zvišanje prispevne stopnje za delodajalce.

Vztrajali bodo pri 40-letni upokojitveni dobi
Semolič se zaveda, da so nekatere spremembe pokojninskega sistema nujno potrebne, tudi zaradi spremenjenih demografskih razmer, zato ne izključujejo privolitve v zvišanje upokojitvene starosti. Še vedno pa vztrajajo pri starostni upokojitveni dobi, ki naj še vedno znaša 40 let. Tako bi zaščitili tiste, ki so začeli zgodaj delati, je pojasnil Semolič.

S. B. L.