Po mnenju poslanca SDS-a Andreja Širclja bo kljub ustanovitvi slabe banke potrebna dokapitalizacija največjih bank v državni lasti, vendar v manjši meri, kot če slabe banke sploh ne bi bilo.

Kot tretji korak na poti k sanaciji bančnega sistema pa Šircelj vidi spremembo v sistemu nadzora in upravljanja bank, saj so te do zdaj denar iz državne dokapitalizacije porabile le za nadaljnje slabitve z dajanjem nezavarovanih posojil.

Brščič: Primanjkuje nam specialističnih znanj
Podobnega mnenja je bil tudi ekonomist Bernard Brščič, ki je opozoril, da je pri odobritvi nezavarovanih posojil v državnih bankah pomembno vlogo odigrala politika, v ozadju pa je bil pogosto namen, da se ta sploh ne poplačajo.

Brščič je skeptičen tudi do kadrovskih potencialov za vodenje nove agencije. Po njegovem mnenju v Sloveniji primanjkuje specialističnih znanj v bankah, kar pomeni, da bodo težave tudi pri iskanju ustreznih kadrov za vodenje slabe banke.

Arhar: V tujini šteje argument, ne pa politika
Direktor Združenja slovenskih bank France Arhar pa se s takim prikazovanjem stanja ni strinjal. "To me spominja na leto 1991 ali 1992. Takrat so nekateri govorili banka naj gre v stečaj, al pa naj jo kdorkoli prevzame. A mi vemo kaj pomeni stečaj ene banke?"

Pri odgovornosti odločitev v NLB-ju je po njegovem mnenju treba pogledati na lastnike. Ob tem je opozoril tudi na tujega partnerja v NLB-ju, kjer bi se morali vprašati, kakšna je bila njegova vloga. Dodal pa je, da pri tujih lastnikih po navadi šteje moč argumenta, in ne politična opcija.

Sogovorniki so se strinjali, da moramo v Sloveniji dokončno zapreti knjigo o nacionalnem interesu, šele potem si lahko obetamo izboljšanje razmer v slovenskem bančništvu.