Koalicija je glede ukrepov enotna in jih podpira, je dodala in pojasnila, da so bili predstavljeni ukrepi le osnutek, ki ga bodo dopolnili do četrtka (ali najpozneje do petka). Javnosti bodo ukrepi tako najverjetneje predstavljeni v četrtek oziroma po seji vlade, ko bo ta program sprejela.

Isti dan naj bi bil tudi sestanek z opozicijo. Kljub temu, da v SDS-u posluha glede fiskalnega pravila na nedeljskem vrhu parlamentarnih strank in torkove izredne seje ni bilo, bodo v koaliciji, kot je še dejala Bratuškova "svoj del posla vseeno oddelali". Socialnim partnerjem na ESS-ju bodo ukrepe predstavili v sredo.

Najprej je bila na vrsti koalicija
Koalicijski vrh je bil predviden predvsem zato, da vlada ukrepe predstavi poslancem koalicije, ti pa lahko povedo svoje pomisleke in poglede nanje, je razloge za "skrivnostnost" pojasnil Jani Möderndorfer (PS).

Minister za finance Uroš Čufer je danes koaliciji natančno predstavil različne ukrepe, a ti bodo javnosti predstavljeni po četrtkovi seji vlade, je namreč ob robu koalicijskega usklajevanja na Brdu pri Kranju povedal vodja poslancev PS-ja.

Pojasnil je, da je bil današnji vrh predviden predvsem zato, da vlada ukrepe predstavi poslancem koalicije, ti pa lahko povedo svoje pomisleke in poglede nanje.

Ukrepi, ki so bili na mizi
Na koalicijskem vrhu so razpravljali tudi o t. i. kriznem davku, dvigu DDV-ja, davku na nepremičnine ...

"Na spisku ukrepov je tako imenovani krizni davek - šlo bi za progresivno obdavčitev bruto plač, ki naj bi proračunu prinesla okoli 300 milijonov evrov. Prav tako se napoveduje dvig obeh stopenj DDV-ja - spodnje na 9,5 in zgornje na 22 odstotkov. Vlada načrtuje davek na nepremičnine, ki bi začel veljati leta 2015, prav tako bodo obdavčene igre na srečo in sladke pijače - ta del davka se bo prelil v zdravstveno blagajno. PS pa prihaja s predlogom še enega davka, t.i. davka na sivo ekonomijo - obdavčili pri premoženje neznanega izvora po vzrou sosednje Italije," je o seznamu predlaganih kriznih ukrepov na koalicijskem vrhu za TV Slovenija poročala Mojca Šetinc Pašek.

Šetinc Paškova je še poročala, da naj bi načrtovali tudi prodajo NKBM banke in državnega deleža v Telekomu, na spisku pa naj bi bile tudi večje investicije - gradnja dveh hidroelektrarn na Savi, financiranih iz depozitov Savskih elektrarn ter cestno omrežje, financirano iz kohezijskih skladov.

"Na vladi pa razmišljajo tudi o ukinitvi oziroma združevanju tistih občin, ki se niso sposobne financirati same - s tem bi seveda prihranili veliko denarja," še dodaja.

Dvig DDV-ja ...
Kot je razvidno iz delovnih različic osnutkov programa stabilnosti, bosta na strani prihodkov najpomembnejša dva trajna ukrepa: zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) in spremembe sistema obdavčitve nepremičnin. Splošna stopnja DDV-ja bi se zvišala za dve odstotni točki (na 22 odstotkov), znižana stopnja pa za eno odstotno točko (na 9,5 odstotkov). Vlada skupni javnofinančni učinek na letni ravni ocenjuje na okoli 250 milijonov evrov. Sprememba stopnje DDV-ja bi v veljavo stopila z januarjem prihodnje leto.

... in obdavčene plače?
Vlada pripravlja tudi ukrep začasne narave, ki bi začel veljati že sredi letošnjega leta. Za obdobje enega leta in pol bi uvedli krizni davek na dohodke fizičnih oseb, ki naj bi bil oblikovan tako, da ne bo povečal skupne davčne obremenitve za delodajalce, ampak zmanjšal razpoložljivi dohodek posameznikov. Letni učinek tega davka vlada ocenjuje na 300 milijonov evrov.

Namera obdavčitve sive ekonomije
Po napovedih podpredsednikov PS-ja Maše Kociper in Roberta Goloba je stranka predlagala tudi sprejetje zakonske novele, ki bi uredila obdavčitev premičnega in nepremičnega premoženja fizičnih oseb. "Siva ekonomija in izigravanje države sta postala nacionalni šport," je opozorila Kociprova, ki pravi, da je treba zato z ustrezno zakonsko ureditvijo omogočiti, da bo v davčno osnovo zajeto celotno premoženje oseb, ne pa samo izkazani dohodki.

Robert Golob pa je pojasnil, da bi novela prinesla ustanovitev specializirane ekipe za preiskavo premoženja, ki bi morala ugotoviti, ali je bil za premoženje plačan davek. Po njegovih besedah mora k reševanju krize namreč več prispevati tisti, ki ima več, ne pa tisti, ki več prijavi.

Vedo, da jih čaka zahtevna razprava
Udeleženci so bili pred koalicijskim vrhom redkobesedni, zgovornejši so dejali le, da jih čaka zahtevna razprava.

Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je izrazil upanje, da bodo danes dosegli dogovor in da se bodo uskladili o tistih ukrepih, ki so najprimernejši in tudi najmilejši za državljane. Vodja strankinih poslancev Franc Jurša pa je dejal, da nekatere podatke v povezavi z načrtovanimi ukrepi že pozna - ti po njegovem mnenju niso najobetavnejši in ne bodo enostavni za državljane, a se je treba srečati s stanjem, kakršno je in "tu odstopanj levo in desno ne bo", je dodal.

Pet osnovnih živil brez DDV-ja?
Tudi predsednik SD-ja Igor Lukšič je izrazil pričakovanje dogovora o ukrepih tudi na prihodkovni strani proračuna, ker da je čas, da se po tem, ko je "Slovenija osem let zniževala davke", nekaj stori tudi za to, da se ohrani kakovost življenja ljudi in kakovosten javni sektor, pri katerem pa je treba nadaljevati racionalizacijo.

Lukšič meni, da bodo ljudje ukrepe dolgoročno podprli, da pa kratkoročno ni pričakovati, da bodo ljudje nad ukrepi navdušeni. Glede dviga DDV-ja so v stranki že sprejeli stališče, pri čemer pa so se zavzeli za to, da bi se za vsaj pet osnovnih živil DDV znižal ali celo spravil na nič. O kriznem davku pravi, da je to dobra ideja, ki jo je treba razdelati. "Gre za to, da tisti, ki imajo več, tudi dajo več. Ker imajo več tudi zato, ker jim država, ta sistem, to omogoča," je dejal.

Kaj vsebujeta NRP in program stabilnosti?
Nacionalni reformni program (NRP) in program stabilnosti sta sicer del cikla tesnejšega
usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik ter strukturnih reform članic EU-ja, t. i. evropskega semestra. Oba dokumenta namerava vlada v Bruselj posredovati v četrtek.

Program stabilnosti bo sicer začrtal javnofinančno politiko za letos in prihodnje leto, vlada pa bo morala v njem navesti ukrepe za dvig prihodkov in znižanje odhodkov, da bi nadaljevala konsolidacijo javnih financ.

V osnutku NRP-ja pa vlada kot ključni prioriteti ekonomske politike za letos navaja zagon gospodarstva skozi sanacijo razmer v bančnem sistemu, nadaljevanjem strukturnih reform, ukrepi za postopno razdolževanje gospodarstva in izboljšanje poslovnega okolja ter nadaljevanje konsolidacije javnih financ.