Akademska avtonomija univerzam omogoča, da se same odločajo o akademskih zadevah, kot so sprejemanje študentov, vsebina in izbira programov, zagotavljanje kakovosti in jezik predavanj. Foto: BoBo
Akademska avtonomija univerzam omogoča, da se same odločajo o akademskih zadevah, kot so sprejemanje študentov, vsebina in izbira programov, zagotavljanje kakovosti in jezik predavanj. Foto: BoBo
Ljubljanska univerza
Univerze, fakultete in študentske organizacije pripravljajo različne dobrodošlice. Foto: BoBo
Začetek novega študijskega leta

"Brez dvoma so študentska leta, če sodim po lastnih izkušnjah, eno najvznemirljivejših obdobij. Ne le, da odraščamo osebnostno, vsako leto prinaša tudi veliko novih znanj, kar je odlična naložba za življenje, zato brez strahu in pogumno v nove zmage," je študentom, veliko med njimi v študijsko življenje jadra prvič, zaželela ministrica za izobraževanje, znanost in šport.

Letos je bilo na prvem vpisnem roku na študij sprejetih 10.899 študentov, kar je manj kot lani. Skupno je bilo letos razpisanih 18.147 prostih mest, kar je za 866 mest manj kot lani. Največ vpisnih mest je razpisala ljubljanska univerza, in sicer 9.417, nanje pa se je v prvem roku prijavilo 9.757 kandidatov. Na mariborski univerzi je bilo razpisanih 5.008 vpisnih mest, na katere se je prijavilo 3.123 kandidatov.

Primorska univerza je razpisala 1.598 prostih mest, na katere so v prvem prijavnem roku sprejeli 921 kandidatov, na novogoriški univerzi je bilo na 315 prostih mest sprejetih 27 študentov. Drugi visokošolski zavodi s koncesijo, kjer je bilo skupno 1830 razpisnih mest, so v prvem roku sprejeli 471 študentov od 613 prijavljenih.

Za bruce in njihove starše ter druge študente je ljubljanska univerza pred svojo stavbo na Kongresnem trgu pripravila Pozdrav brucem, s katerim so slavnostno odprli novo študijsko leto.
.
Mariborska univerza je za nove študente pripravila sprejem na univerzi. Mariborska študentska organizacija pa je brucem pred njihovim fakultetami z informativno mapo zagotovila vse informacije o študiju.
.
Dobrodošlico vsem študentom, še posebej brucem, je pripravila tudi primorska univerza na Titovem trgu v Kopru.


Krčenje financiranja
Slovenski visokošolski sistem sicer še vedno omogoča široko dostopnost do brezplačnega študija, študenti imajo izbiro med več kot 900 akreditiranimi študijskimi programi in številne socialne pravice. Se pa močno občuti tudi finančna nedohranjenost sistema, saj je Slovenija med državami OECD-ja, ki so v obdobju po začetku gospodarske krize najbolj krčile proračun za izobraževanje. Slovenija je namreč leta 2010 za izobraževanje namenila 10,1 odstotka javnih izdatkov, štiri leta pozneje pa 8,7 odstotka in je bila precej pod povprečjem držav OECD-ja, ki je znašalo 11,3 odstotka.

Vlada zdaj že drugo leto zvišuje izdatke za izobraževanje, ki bodo letos na ravni leta 2011. Na Radiu Slovenija so zbrali nekaj podatkov, kaj številke pomenijo v praksi: Univerza v Ljubljani ima na voljo na študenta 7.000 evrov na leto, medtem ko ima Univerza v Pragi 400 evrov več, Tartu v Estoniji skoraj 2.500 evrov več kot naša najodličnejša univerza. Univerza v Zürichu pa razpolaga s 50.000 evri na študenta na leto. Rektor Univerze v Maribor Igor Tičar zato poudarja, da je slovenski visokošolski sistem zelo uspešen glede na razpoložljiva finančna sredstva.

Začetek novega študijskega leta